Dobro ohranjeno rimsko vilo rustico, na katero so naleteli ob nadzoru gradbenih del na avtocestnem odseku Vrba–Peračica oktobra leta 2006, je za zdaj mogoče videti le delno. Arheologi in restavratorji so v preteklih letih ob pomoči sredstev iz čezmejnih programov opravili že veliko dela, skupaj z izgradnjo opornega zidu namesto načrtovanega nasipa, s čimer je Družba za avtoceste v RS rešila najdišče, pa je bilo do zdaj vanj vloženega že okrog pol milijona evrov.

Najdišče uničujejo vlaga, sneg in sol
Težave so se pojavile pri ureditvi nadstreška, saj skoraj 500 tisoč evrov vreden projekt na razpisu za financiranje čezmejnih programov ni bil uspešen. Kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije po zagotovilih njenega vodje Miloša Ekarja že išče druge možnosti financiranja, prilagodili pa so tudi sam projekt - tako bi lahko uredili streho le čez najbolj občutljiv, tretjino velik del približno 600 kvadratnih metrov velikega najdišča, za kar bi potrebovali od 120 do 150 tisoč evrov.

Pokritje je nujno, saj sneg, vlaga in sol, ki jo prinaša z bližnje avtoceste, pozimi povzročata veliko škode na izkopaninah. "V arheologiji je tako, da če nimaš urejenega nadstreška, je najboljša zaščita zasutje, ker preprečuje izsuševanje, ohranjanja konstantno vlažnost in preprečuje dostop sonca in temperaturnih nihanj," je o morebitni usodi najdišča v Mošnjah povedal Ekar. Za zdaj o zasutju še ne razmišljajo, saj so krajani namreč pripravljeni vložiti tudi veliko lastnega truda, da bi najdišče začasno zaščitili z lesom. Tudi preteklo zimo so najdišče zaščitili tako, da so večino izkopanih zidov oblekli v lesene opaže in pokrili.

Krajani ne želijo zasutja
Predsednik Krajevne skupnosti Mošnje Franc Peternel se boji, da do leta 2012 ne bi uspeli pridobiti sredstev in bi zaradi tega morali najdišče zasuti z zemljo ter počakati na boljše čase. Tako bi šla v nič vsa finančna sredstva, ki so bila do zdaj vložena v ureditev najdišča. "Domačini smo pripravljeni tudi sami veliko narediti, vendar le s prostovoljnim delom, saj denarja nimamo," je povedal Peternel. Trud krajanov je opazil tudi Ekar, ki je prepričan, da brez navdušenja domačinov projekta ne bi mogli speljati: "Marsikje ljudje vidijo dediščino kot breme, Krajevna skupnost Mošnje pa jo vidi kot priložnost. To je redek pojav in je vreden vse hvale."

Krajani so ob pomoči zavoda in čezmejnih sredstev uredili turistični center in vzpostavili kulturno pot skozi vas, ki se lahko pohvali tudi z eno najstarejših cerkva v državi. Konec julija bodo predvidoma tako center kot pot tudi že odprli in obiskovalci si bodo lahko ogledali izkopano obzidje vile rustice, medtem ko so najdeni predmeti še v restavriranju ali hrambi v Kranju.

Pomembna pridobitev gorenjskega turizma
Za dokončno ureditev prezentacije vile rustice je potrebno najmanj še od 200 do 300 tisoč evrov, s tem pa bi na ogled postavili najbolje ohranjeno tovrstno rimsko najdišče v celotni državi. Vila rustica, ki obsega kopico poslopij, v Mošnjah sicer ni v celoti ohranjena, dobro pa je viden najlepši del term z mozaikom in poslikavo.

Peternel je prepričan, da bi ogled vile lahko pritegnil turiste z Bleda in sosednjih turističnih krajev. "Moj apel gre na občino in na državo, da združimo svoje moči, da stopimo skupaj in vztrajamo pri rešitvi pomembne arheološki najdbe ter pomembne pridobitve gorenjskega in slovenskega turizma," je pozval Peternel.