"Na razstavo so prišli zblojeni ljudje in polomili več del umetnika Vadima Sidurja, ki sodijo v zbirko galerije Manež," je v izjavi za javnost povzela Jelena Karnejeva, predstavnica umetnostnega centra Manež v središču Moskve. Več kipov, ki so bili narejeni iz mavca in linoleja, je popolnoma raztreščenih, storilce pa je po incidentu odvedla policija.

"Umazano zasmehovanje Jezusa"
Policija je za medije prav tako potrdila, da "se je v resnici zgodil incident, katerega udeleženci so trenutno v priporu, kjer bodo podali svoje izjave". Na prizorišču je bil tudi precej znan ruski ortodoksni aktivist Dmitrij Corionov (z vzdevkom Dmitri Enteo). "Mi smo poklicali policijo," je potrdil za tiskovno agencijo Interfax. "Zaprli bodo razstavo, ker je žaljiva do vernikov." Ob tem je pojasnil, da je bila na ogled tudi "nespodobna" upodobitev Jezusa Kristusa, kar pomeni "umazano, kruto zasmehovanje Jezusa in svetnikov".

Corionov, ki je tudi na čelu nacionalistične skupine Božja volja, je prominenten aktivist v vrstah konservativcev. Ob sklicevanju na ortodoksne vrednote protestira na umetniških dogodkih, včasih v spremstvu televizijskih kamer. Letos je skušal tudi preprečiti Parado ponosa v Moskvi.

Nekdaj cenzurirana umetnost še vedno buri duhove
Razstava, naslovljena Kipi, ki jih ne vidimo, je posvečena delom sovjetskih umetnikov, ki so bila dovolj revolucionarna, da v času nastanka niso mogla biti javno razstavljena. To seveda pomeni, da je razstavljenih tudi več del z versko tematiko, denimo relief, ki upodablja križanje.

Vadim Abramovič Sidur (1924-1986) je bil ruski avantgardni umetnik, ki je v zgodovino zapisan kot ustanovitelj t. i. grobarta (umetnosti krst). Njegova nekonformistična dela v sovjetski dobi niso bila javno razstavljena, danes pa jim je posvečen celoten muzej v Moskvi, pa tudi na dražbah dosegajo visoke cene.

Petkov incident je ruska javnost bolj ali manj enoglasno obsodila. "Novi ortodoksni vojščaki razbijajo razstavo kipov v središču mesta. Vsa slava ruskemu IS-ju," je tvitnil ruski radijski voditelj Vladimir Varfomolejev. Umetnik Aleksej Knedljakovski - njegovo skulpturo je isti aktivist uničil lani - je dodal: "Mogoče pa bo šel zdaj končno v zapor?"

Predstavnik ortodoksne cerkve je za agencijo RIA Novosti komentiral, da je treba napad "pravno preučiti", pri tem pa poudaril, da imajo verniki "nedvomno pravico do protesta".

Verska čustva proti svobodi umetniškega izražanja?
V zadnjih letih so verski fundamentalisti že večkrat vzeli na muho kako umetniško razstavo v Moskvi in jih velikokrat prisilili tudi v zaprtje, organizatorji pa so bili oglobljeni zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva. Leta 2007 so denimo napadli razstavo Pozor, vera! v Centru Sakarov, češ da žali vernike. (Med drugim je bila na ogled podoba Jezusa z glavo miška Mikija in pa lažen oglas za Coca Colo s sloganom: "To je moja kri.") Organizatorji so bili leta 2010 obsojeni na denarno kazen zaradi spodbujanja verske nestrpnosti.

V takih napadih je, ironično, mogoče najti daljni odmev brutalnega sovjetskega obravnavanja sodobnih umetnikov, ki so takrat veljali za ideološko oporečne. Prav razstavni center Manež je bil prizorišče enega najtemeljitejših sovjetskih pogromov nad sodobno umetnostjo: leta 1962 je Nikita Hruščov obiskal razstavo abstraktne umetnosti in nato ogorčeno umetnike označil za "pedre" in "barabe".

Še leta 1974 so oblasti z buldožerjem poteptale improvizirano razstavo, ki so jo v parku v jugozahodnem delu prestolnice pripravili avantgardni umetniki.