Za uresničevanje NPK-ja v letih od 2014 do 2017 bi morali zagotoviti 805 milijonov evrov. Del denarja bi zagotovili iz kohezijskih sredstev, kar pa glede na že sprejete odločitve ne bo mogoče v tolikšni meri, kot so pričakovali pripravljavci NPK-ja. To velja zlasti za investicije, pod udarom krize pa je še dodatno zamrl kulturni trg. Zato pripravljavci poročila za leto 2014 menijo, da je treba pripraviti predlog sprememb NPK-ja.

Po besedah pripravljavcev poročila čaka uresničevalce NPK-ja, državni svet, državni zbor in vlado pomembna naloga, da po prvem letu uresničevanja programa dosežejo soglasje o tem, da kultura ne sme biti razumljena kot ozko vase zaprto in za družbo ter druge resorje nepomembno področje, ki predstavlja samo moteč strošek, ki ga je nujno treba čim bolj znižati. Pripravljavci poročila so zapisali, da lahko kultura doda ključno razsežnost dodane vrednosti tudi proizvodom slovenskega gospodarstva v svetovnem merilu, recimo polju oblikovanja, in tudi sama po sebi omogoča in ponuja potencialno velik prispevek k BDP-ju, če se ji to omogoči. Omenjajo tudi kulturni turizem, kreativni sektor in filmske koprodukcije.
Državni zbor je resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 sprejel novembra leta 2013.