Za ponedeljek je bila v KUD-ovih prostorih na pobudo Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) sklicana dražba premičnin, namenjena izplačilu dolga temu upniku. KUD France Prešeren IPF-u dolguje okoli 1.300 evrov.

Dražba brez kupcev, pianino ostaja doma
Dolg društva več upnikom trenutno znaša okoli 600.000 evrov, v težavah je tudi Želko Pelicon, ki ga banka terja za neizplačan kredit društva. V ponedeljek sta bila na dražbi za odplačilo dolga ponujena računalnik in pianino. Ker se je ni nihče udeležil, bo sklicana druga dražba, na kateri bodo znižali cene predmetov.

V času dražbe je KUD, ki se ponaša s skoraj 100-letno tradicijo, obiskal borec za obstoj samoniklih prizorišč Marko Brecelj, ki je izvedel performans Zbogom pianino. Opozoril je, da se s tajnikom trnovskega društva Peliconom že vsaj 25 let borita za razvoj in obstoj samoniklih prizorišč, težavo pa prepoznal v tem, da se odločevalci, javnost in kulturna srenja ne zavedajo njihovega pomena.

Pelicon pojasnjuje, da se dolg nanaša na različne upnike. Približno tretjina je dobaviteljev, tretjina je ustvarjalcev, zadnjo tretjino pa predstavljajo delavci. Nekaj je bilo tudi posojil fizičnih in pravnih oseb, a so to za KUD relativno nizke vsote. Po njegovih besedah so se stvari iz desetletja v desetletje zaostrovale, leta 2013 - ko je društvo izgubilo javno financiranje - pa je "stvar prešla v akutno fazo".

Od limita do kredita ...
Želko Pelicon je tudi osebno vpet v zgodbo in mu grozijo izterjave osebnega premoženja. KUD je včasih imel limit na bančnem računu v znesku 33.500 evrov. Ker društvo limita ni moglo kriti, so okoli leta 2010 na banki tega spremenili v kredit, za katerega je s svojim premoženjem jamčil Vito Rožej, takratni predsednik KUD-a. Kredit je KUD-u uspelo odplačevati, dokler ni bil odrezan od javnih financ.

Kmalu zatem je kudovcem uspelo glavnico znižati na 9.600 evrov. Po selitvi Rožeja v tujino je kredit nase prevzel Pelicon, ki je zanj zastavil svoje stanovanje. Ker kredita kudovci že nekaj časa ne morejo plačevati, banka terja Pelicona za znesek okoli 12.000 evrov.

Kakšne so prihodnje možnosti
Pelicon prepoznava več mogočih scenarijev. Prvi je, da bi skušali kudovci sami "zgenerirati" ta denar, kar pa se večini članov društva zdi utopija, "simpatična" se mu zdi tudi Brecljeva pobuda, da bi država in mesto KUD spremenila v Muzej samoniklih prizorišč in bi KUD France Prešeren ostal v njem kot živi eksponat. A o tej možnosti se morajo še pogovoriti z različnimi deležniki.

Mogoča je tudi prodaja nepremičnine po razumljivi tržni ceni. Geodetska uprava RS je po navedbah Pelicona stavbo na Karunovi ulici 14 ocenil na 800.000 evrov. Znesek bi pokril dolgove, a ob tem ostaja vprašljiv scenarij, kaj bi bilo z dejavnostmi društva.

Bo šla nepremičnina na javni razpis?
Pelicon je za STA povedal še, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) v neformalnih pogovorih ponudila, da stavbo odkupi za znesek od 200.000 do 240.000 evrov, nato pa gre nepremičnina na javni razpis po modelu Španskih borcev ali Vodnikove domačije za tri leta z možnostjo podaljšanja treh let. Ta opcija nekaterim kudovcem ni všeč, saj menijo, da je le malo verjetno, da bi bili na razpisu uspešni. Najslabša možnost je, da v pol leta sodišče nepremičnino ponudi na dražbi in KUD zanjo dobi še manj, kot ponuja MOL.

"KUD že dolgo ni več živ organizem, samo za Trnfest se še ve, ki je v resnici nekaj drugega. Ta organizem je treba na novo oživiti," pravi dolgoletni kudovec Andrej Rozman - Roza. Rozman, ki je od leta 2014 predsednik programskega odbora društva, je pojasnil, da je sam od leta 1994 do leta 2008 ves svoj program prijavljal prek KUD-a France Prešeren. Ker po njegovih besedah društvo ni delovalo, kot bi moralo, so nato nekateri ustvarjalci ustanovili svoje zavode in društva.

Pomembnost že profiliranih prostorov
"Ljubljana potrebuje tak prostor za mainstream, ki ni ne Rog ne Metelkova, Gledališče Glej ali drugi teatri. Ta prostor se je že profiliral in je ustrezen za manjša gledališča oziroma druge dogodke malega formata, pa tudi za koncerte ali klubske dogodke. Hitro bi se ga dalo zapolniti z zadevami, ki bi ljudi pritegnile," meni Rozman in dodaja, da rešitev prepoznava v tem, da stavbo odkupi mesto in jo upravlja, "na nas pa je, da zaženemo program".

Tako je po besedah Rozmana KUD v situaciji, kakršna je bila leta 1987, ko so ga prevzeli in so se prostori zgolj oddajali. Dodaja pa še, da ima društvena stavba tudi na ravni mesta status kulturnega objekta, ki naj mu ne bi bilo lahko spremeniti namembnosti.