Foto:
Foto:
Cerkev svetega Jurija v Piranu
Seznam objektov kulturne dediščine bi bilo treba dopolniti z doslej še nezaščitenimi objekti. Foto: RTV SLO

Razpravo sta pripravila državni svet in Filozofska fakulteta, Pirkovičeva pa je dejala, da naj bi spremenjeni zakon predvideval bolj sistematično in učinkovito zaščito kulturne dediščine. Pirkovičeva je področje skrbi za kulturno dediščino predstavila tudi kot področje zagotavljanja pravice do uživanja dediščine, ki naj bi bila del korpusa osnovnih človekovih pravic.



Razvojni potencial družbe
Svoje poglede na za prihodnost kulturnega bogastva nacije ključno vprašanje varovanja kulturne dediščine so podali tudi predstavniki stroke. Predstojnik oddelka za etnologijo in kulturno etnologijo Rajko Muršič je poudaril, da gre pri skrbi za kulturno dediščino za varovanje vrednot, ki sicer nimajo nikakršne praktične vloge, pa vendar predstavljajo del razvojnega potenciala družbe in jih moramo ohraniti za prihodnje rodove.

Vrzel med regulativo in prakso
Živa Deu s Fakultete za arhitekturo je opozorila na prepad, ki včasih nastane med pravno zagotovljenim varstvom kulturne dediščine in izvajanjem predpisov. Resnično stanje na področju kulturne dediščine naj bi bilo tako po mnenju Žive Deu dokaj klavrno. Fedja Košir z iste ustanove je mnenje Žive Deu ponazoril z bolj sočnimi besedami: "Teorija je poezija, praksa pa barbarstvo." Živa Deu je še izpostavila pomanjkljivo študijsko izobraževanje na tem področju in neprimerne postopke sanacij starih stavb.

Član državnega sveta Tone Peršak je priznal pogosto malomaren odnos politike do kulturne dediščine. Pogovori v času procesa približevanja Slovenije Evropski uniji so se namreč le redko dotaknili tega področja.