17. Kulturni bazar odpirajo nagovori generalnega direktorja Cankarjevega doma Jureta Novaka, ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja ter ministrice za kulturo Aste Vrečko. Nagovorom sledi predavanje stripovske esejistke Julie Schneider, naslovljeno Umetnost in umetna inteligenca: Izobraževanje v digitalni dobi.

RTV na Kulturnem bazarju 2025
RTV ima, tako kot številne druge organizacije in institucije, stojnico, kjer lahko pridobite mnogo informacij o vsebinah, ki jih otroci, starši in mentorji najdejo na programih Televizije, Radia in MMC RTV Slovenija. Na stojnici si lahko izdelate priponko z logotipom RTV Živ žav, RTV Čist hudo, oddaje Male sive celice, Skit, Z kot Zofka in druge.

Bila pa je izvedena tudi predstavitev televizijskih, radijskih in MMC-vsebin za otroke in mlade z naslovom Digitalne platforme RTV SLO: umetnost in kultura vedno na dosegu roke. TV-vsebine je predstavila Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija. Poudarila je pomen oddaj in posameznih kratkih izsekov, ki nastajajo znotraj vsake TV-oddaje, ki jih lahko mentorji učinkovito uporabijo pri pouku, saj so prav vse oddaje zelo izobraževalne in premišljeno uredniško vodene glede na starost otroka. Med njimi še posebej izstopajo oddaje Krompir, Z kot Zofka, Infodrom, Firbcologi, Male sive celice in druge.

Špela Šebenik, urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa na prvem programu Radia Slovenija je poudarila pomen "slišanosti" mladih v radijskem etru. Če se nekomu morda zdi vizualna podoba, kot je slika prednost, pa Šebenik meni, da vendarle vedno ni tako, saj je kot dolgoletna radijska sodelavka razkrila, da se mladi ravno v radijskem studiu razgovorijo veliko bolj, kot bi se morda pred televizijskimi zasloni. Na radiu tako nastajajo vsebine za mlade, kot so Gymnasium, Hudo, Kulturomat in tudi poseben format vsebin, namenjen dijakom, ki opravljajo maturo v tekočem šolskem letu.

Barbara Brezavšček Stegeman, urednica oddaj na spletu (MMC), je obiskovalcem ves čas grafično ponazarjala, kje lahko najdemo vse te vsebine za predšolske, šolske otroke in mlade. Ker je današnje linearno gledanje vsebin na televiziji precej drugačno kot pred leti, jih namreč lahko gledamo kadar koli oziroma v časovnem oknu avtorskih pravic, na spletu.

Vse tri sodelavke RTV so tako prestavile vsebine za predšolske otroke, mlajše šolarje, starejše šolarje in za mlade. Zbranim mentorjem, profesorjem in sploh vsem, ki delujejo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, so predstavile kakovostne vsebine, ki so v današnji poplavi vseh mogočih vsebin, predvsem varne in jih otroci lahko uporabljajo ne da zaidejo na kakšno drugo spletno stran in brez vsiljenih oglasov. Na RTV Živ žav, ki je namenjen otrokom do osmega leta starosti, so tako kakovostne in predvsem izobraževalne risanke, serije in filmi za otroke. Posebnost so tudi članki, napisani z velikimi tiskanimi črkami in so še posebej namenjeni otrokom, ki začenjajo brati in spoznavati svet okoli sebe na ravno prav strokovno razložen svet, primeren otrokom do osmega leta. Na strani ne manjka tudi radijskih iger in pravljic ter posebne rubrike, namenjene staršem in mentorjem.

Platforma RTV Čist hudo je namenjena otrokom od osmega do štirinajstega leta. Na njej so televizijske, radijske in spletne vsebine, prilagojene najstnikom, tako na področju psihologije, medvrstniških tegob na področju prijateljstva, prvih zaljubljenosti, težav v odnosih s sošolci, prijatelji, starši, telesnih najstniških sprememb ter sveta okrog nas, ki je za najstnike še posebej zanimiv (npr. vesolje, informacije o tem, kaj je zdrava in uravnotežena prehrana in še in še).

Skit pa je namenjen študentom in mladim, ki se z veliko mero odgovornosti podajajo na pot odraslosti v finančnem, intelektualnem, psihološkem in kariernem smislu. Objavljene so televizijske, radijske in spletne vsebine, ki so mladim blizu, predvsem je veliko tematik o umetni inteligenci, duševnem zdravju, odnosih, kariernih možnostih in podobno. Tukaj velja poudariti oddajo Osvežilna fronta, ki resne tematike obravnava s polno mero humorja, in pa Slovar spolne vzgoje ter oddajo Prvič, ki mladim pomaga razumeti svet čustev, psihološkega doživljanja, spolne usmerjenosti in podobno.

Klemen Markovčič, radijski režiser na 3. programu radia Slovenija (Ars) pa je imel posebno delavnico z naslovom Radijska igra za otroke kot didaktično sredstvo na zahtevo. Predstavil je pomen poslušanja kot osnova za vzpostavitev domišljije pri predšolskih otrocih in hkrati trening umirjanja in krepitev pozornosti, ki je današnjim otrokom velik izziv. Ključni cilj zbranega poslušanja je namreč krepitev abstraktnega mišljenja, kar posamezniku nedvomno širi miselne horizonte in koristi tudi na drugih področjih. Radijska ali bolje slušna igra je pri razvijanju tovrstnih veščin še posebej pomembna v zgodnjih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Delavnica je bila precej obiskana, saj se radijska igra znova uvršča na šolski kurikul predšolske vzgoje, kajti prevelika zasičenost z vizualno podobo lahko izgubi vlogo "umiri se, samo poslušaj in sledi zvoku", ki pa je ob preostalih metodah prav tako pomemben del otrokovega razvoja. Markovčič je zbranim pokazal, kje lahko najdejo radijske igre za predšolske otroke in kje za malce starejše šolarje. Opozoril je tudi na okno avtorskih pravic, ki je praviloma 30 dni po radijskem predvajanju še na spletu, nekatere radijske igre pa so dostopne vedno in so v arhivu.

Katere možnosti prinašajo digitalne tehnologije?
Množica predavanj, predstavitev, okroglih miz, delavnic, predstav, filmskih projekcij in vodenj po razstavi je namenjena udeležencem s področij vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, sociale, okolja in prostora, pa tudi drugih. Letošnja tema je kulturno-umetnostna vzgoja v digitalni dobi, pri čemer so skozi program raziskovali presečišča vzgoje in izobraževanja, znanosti, umetnosti, tehnologij ter ustvarjalnosti.

Predstavljene so bile možnosti, ki jih digitalne tehnologije prinašajo na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Posvetili so se tudi raziskovanju, kako jih je mogoče uporabiti kot orodje za krepitev dostopnosti umetnosti in kulture. "Dogodek je spodbudil kritični premislek o tem, kako lahko z uravnoteženim pristopom tehnologije vključimo v ustvarjalne procese in pri tem ohranimo pomen izkušnje umetnosti ter kulture v živo," piše v napovedi.

Letošnji Kulturni bazar se z osrednjo temo pridružuje evropskemu letu izobraževanja za digitalno državljanstvo 2025. Dogodek pripravljajo ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo z več partnerji. Poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco, medijski partner dogodka pa je 3. program Radia Slovenija – program Ars.