Leta 1989 v Diyarbakiru na jugovzhodu Turčije rojena Zehra Doğan je bila, preden so jo zaprli zaradi njenih slik, člankov in objav na družbenih omrežjih, deležna vprašanja oblasti, zakaj je naslikala uničene hiše, na katerih vihrajo turške zastave. Svoje početje je zagovarjala z argumentom, da je dotično sliko ustvarila kot novinarka. Oblasti so jo kljub temu obtožile povezave s Kurdsko delavsko stranko (PKK).

Prva noč, prebita na svobodi
"Potem so me vrgli v zapor," je po pisanju Deutsche Wella dejala Doğanova, ki je bila zaprta že drugič zaradi domnevnih vezi s teroristi. "Vendar so oni tisti, ki so ustvarili to sliko – jaz sem jo zgolj ilustrirala." Po prihodu iz zapora je dejala, da je to čas čustvenega nemira, ob čemer se počuti grozno, ker je morala v zaporu za sabo pustiti druge zaprte ženske. "Zbudila sem se sredi noči in morala sem se opomniti, da nisem več v zaporu," je opisala svojo prvo noč na svobodi.

"Veste, novinarstvo je zasvajajoče"
"V zaporih sem pripovedovala pravljice za otroke, skicirala prijatelje, ki so gladovno stavkali, tako da sem bila vesela, da imam vsaj nekaj, kar me je zaposlovalo. Ko se enkrat navadiš na nekaj, si misliš: 'To je moje življenje od zdaj naprej.' Navadila sem se na zapor in zdaj razmišljam, kaj lahko storim v prihodnosti," je povedala o času za zapahi in pogledu naprej. Ko je bila zaprta, si po lastnih besedah ni znala zamišljati, da bi lahko bila znova svobodna. In zdaj, ko je na prostosti, je pripravljena, da se znova posveti delu. "Veste, novinarstvo je zasvajajoče," je dejala in dodala, da "k sreči obstaja novinarstvo".

Nagrada za poročanje o Jezidih v Sindžarju
Poleg slikanja se je pred leti začela posvečati poročanju o vsakdanjem življenju Kurdov v jugovzhodni Turčiji. Leta 2012 je soustanovila Jinho, prvo izključno žensko turško agencijo. Tri leta pozneje je prejela novinarsko nagrado Metin Goktepe za poročanje o Jezidih v Sindžarju, mestu v iraškem Kurdistanu. Kot poročevalka in urednica Jinhe je delovala do leta 2016, ko je v Turčiji bil poskus državnega udara. Turška vlada je leto prej prekinila mirovni proces s Kurdi, Jinha pa je bila ena izmed medijskih organizacij, ki jih je vlada prepovedala s posebnim odlokom med izrednim stanjem, ki je sledilo poskusu državnega udara. Na jugovzhodu države so takrat se znova pojavili nemiri in vojaška posredovanja, kar je vplivalo na delo novinarjev v regiji.

Sorodna novica Banksy: Izpustite turško umetnico

Razstava 141 poimenovana po številu dni, prebitih v zaporu
Zaradi spletnih objav, člankov in umetniških del so Doğanovo torej obtožili članstva v teroristični organizaciji ter jo 23. julija 2016 aretirali in pridržali v turškem mestu Mardin. Po prvem zaslišanju v decembru so jo nato izpustili. Kmalu zatem pa so bile slike, ki jih je ustvarila v zaporu, na ogled na razstavi z naslovom 141. Gre za število dni, ki jih je prebila za zapahi.

Čeprav so umaknili prvotne obtožbe terorizma, so jo varnostne sile 2. junija 2017 znova aretirale in jo obtožile širjenja teroristične propagande. Njena razstava 141 je potovala po Evropi, medtem ko je bila umetnica v zaporu v svojem rojstnem kraju.

Poleg drugih se je zanjo zavzel tudi Banksy
Njena aretacija je bila deležna obsojanja na mednarodni ravni. Zagotovo pa je najbolj odmeval poziv slavnega neznanega britanskega uličnega umetnika Banksyja. Leta 2018 je namreč v New Yorku ustvaril ogromno stensko poslikavo, na kateri je bila upodobljena Zehra Doğan za rešetkami, ki jo je pospremil z besedami Free Zehra Doğan (slov. Osvobodite Zehro Doğan). O njenem položaju je pisal tudi na svojem profilu na Instragramu, kjer je uporabil ključnik FREEzehradogan in ob tem zapisal: "Obsojena na skoraj tri leta zapora, ker je naslikala eno sliko." Zapornice se je njegov poklon tako dotaknil, da je Banksyju napisala zahvalno pismo, ki ga je dala zanj pretihotapiti iz zapora.

Slikanje z menstrualno krvjo, ne le lastno
V zaporu so ji prepovedali posedovanje barv za slikanje, zato je uporabila menstrualno kri. In ne zgolj lastne. Poznala je celo menstruacijske cikle zapornic iz sosednjih celic, je povedala po izpustu. "Dala sem jim pločevinke, ki so jih napolnile s krvjo." Ko ji je eden izmed stražarjev povedal, da je osebje zgroženo zaradi uporabe menstrualne krvi za slikanje, in ji ukazal, naj preneha s tem, je zahtevala, da ji dajo barvo. Zgolj nekaj dni po tem pogovoru so jo premestili v drug zapor.

Mednarodna fundacija za ženske medije (IWMF) je Zehro Doğan lani ovenčala z nagrado za pogum v novinarstvu za poročanje iz turških mest Cizre in Nusaybin.