Kot je uvodoma poudarila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, novela ne posega bistveno v kvote slovenske glasbe, saj določa le, da mora najmanj 70 odstotkov deleža od že obstoječih 20 odstotkov predstavljati slovenska glasba, kar pomeni, da je morajo mediji zagotavljati od sedem do 14 odstotkov.

Ministrstvo bo poskrbelo za evidenco novejših skladb, AKOS za inšpekcijski nadzor
Novela med drugim predvideva, da mora vsaj četrtino omenjenega deleža biti slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma, kar po besedah Bizjak Mlakarjeve ne bo povzročalo težav, saj bo ministrstvo zagotovilo ustrezno evidenco novejših skladb.

Obenem je poudarila, da predlagani ukrepi ne bodo vplivali na finančne in kadrovske vire medijskih hiš, poskrbljeno bo tudi za inšpekcijski nadzor, ki ga bo od ministrstva za kulturo prevzela Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). To bo po ministričinih besedah prispevalo k večji učinkovitosti in hitrosti nadzora.

S predlogom novele želijo poudariti osnovni namen, da bi se slovenska glasba na radiih slišala tudi podnevi, med 6. in 22. uro. S tem bi se po ministričinih besedah promovirali slovenska ustvarjalnost in slovenska beseda, posledično pa bi se ohranjali tudi nacionalna kultura in identiteta.

Tudi glasbeniki v stavko?
Predsednica sindikata glasbenikov Slovenije Tinkara Kovač je povedala, da v sindikatu zavračajo to razpravo, saj menijo, da je manipulativna in zavajajoča. Med drugim se ji zdi sramotno, da je govor o kvotah, ki določajo zgolj sedem odstotkov slovenske glasbe. Raper Zlatko je dodal, da se bodo glasbeniki verjetno kmalu pridružili policistom v stavki.

Slovenske produkcije je dovolj, na podlagi kvot bo vprašljiva kakovost
Skladatelj Tomaž Habe iz Društva slovenskih skladateljev je poudaril, da je slovenske glasbene produkcije ogromno, sploh na področju klasične glasbe, a je ne znamo prodajati – niti doma, kaj šele v tujini. Tudi predsednik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Dušan Zore je poudaril, da je slovenske glasbene produkcije toliko, da bi lahko uvedli 50-odstotne kvote, boji se le, da bo novela omogočila zakonsko podlago za razcvet nekakovostne glasbe.

Podobno bojazen je izrazil urednik uredništva za glasbo na Valu 202 Andrej Karoli, ki ga obenem zanima tudi oblika evidenc, ki jih bodo pripravljali na ministrstvu. Po njegovem mnenju si je predlagatelj zakona zadal pretežko nalogo. Obenem je Karoli poudaril, da že zdaj na Valu 202 za več sto odstotkov presegajo določene kvote.

Martin Lesjak iz Združenja Sazas pa je izrazil razočaranje nad novelo, ki bo po njegovem mnenju še znižala delež slovenske glasbe v medijih. Po njegovih besedah bi morala biti vsaka četrta skladba slovenska.

Kvote posegajo v svobodo medijev in poslušalcev
Nasprotnega mnenja sta bila Jurij Toplak iz pravne fakultete v Mariboru in predsednik interesnega združenja radiodifuznih TV- in radijskih medijev Leo Oblak. Prvi je dejal, da se s kvotami preveč posega v svobodo medijev in poslušalcev, Oblak pa je menil, da bodo kvote zagotovile zgolj količino.

Oblaku se zdi, da se zakon ureja zgolj zaradi štirih radijev, ki dajejo prednost tuji glasbi. Kot je poudaril, se mladine, ki že tako težko pride k zastarelemu mediju – radiu, s kvotami ne da prisiliti, da bo poslušala slovensko glasbo.

Tina Čuček iz AKOS-a je povedala, da so na agenciji razočarani, ker niso bili upoštevani pri oblikovanju predloga novele, razpravo pa je sklenil glasbenik Andrej Šifrer, ki je vesel, da je pesem Za prijatelje izšla pred 18 leti, "ker danes ni radia, ki bi jo vrtel".