Prav ste slišali! Lendava se pripravlja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025! Projekt, ki se je na pobudo takratne grške ministrice za kulturo, Meline Mercouri, začel leta 1985, je vseevropski projekt, ki temelji na izhodišču, da je treba v središče kulturnega življenja Evrope postaviti mesta. Nosilci tega naziva s kulturo in umetnostjo izboljšujejo kakovost življenja v teh mestih in krepijo občutek za skupnost ter povezanost. Meščani se namreč aktivno vključujejo v večletne priprave in izvedbene dejavnosti, s čimer prevzemajo pomembnejšo in dejavnejšo vlogo pri razvoju in kulturnem izrazu svojega mesta.

Mesto, ki mu ton in barvo dajejo ljudje
Lendava je mesto v samem kljunu te naše kokoške, mesto na skrajnem vzhodu države, obmejno mesto, v katerem je dvojezičnost uradna, skozi njega pa se pretakajo kar štirje jeziki. Lendava je mesto, ki ga sooblikujejo madžarska, germanska in slovanska kultura, pa tudi odtenki italijanskih vplivov, ki so jih tja zanesli Primorci in Istrani, ki so pred fašizmom med obema svetovnima vojnama bežali na skrajni severovzhod in se tam v kolonijah za stalno naselili. Da Lendava ni tipično prekmursko mesto, dokazuje to, da v Lendavi ne gučijo, ampak govorijo. In da ni tipično slovensko mesto, dokazuje to, da je odprto in strpno mesto, v katerem sobivajo različnosti, kjer medsebojno spoštovanje ni le črka na papirju in kot tako mesto civilizacijskega upanja. Lendava s svojo bogato zgodovinsko preteklostjo, z judovsko, romsko, manjšinsko in mejno zgodovino pooseblja usodo napovedovalca zgodovinskih, družbenopolitičnih in civilizacijskih procesov. In je mesto, ki mu ton in barvo dajejo ljudje. Njeni prebivalci.

Kaj pa drugi prebivalci Slovenije? Kaj ti vedo o Lendavi? Bolj malo! Predvsem to, da leži tam nekje na vzhodu. Do vzhoda in vsega vzhodnega pa tako in tako gojimo romantičen odnos, ki nam odpira prostore sanjarjenja in mistifikacij, površne koncepte o melanholiji in duši ter napačne predstave o odročnosti in tujosti, o nečem, kar je daleč stran in nas, zato naj ne bi bilo v naših interesnih sferah. Žal! In zato je projekt Evropske prestolnice kulture kot naročen; ne samo zaradi Lendave, ampak tudi in marsikdaj tudi predvsem za vse druge, da bi naredili korak naprej in bili bliže vsej tisti prej opisani strpnosti in odprtosti, medsebojnemu spoštovanju in civilizacijskemu upanju na skupno boljšo prihodnost.

Soočanje ustvarjalnosti in gospodarstva
Kultura je namreč redkokdaj povezovalec številnih javnih in razvojnih politik mesta, regije in države. Z dodelitvijo naziva Evropska prestolnica kulture pa ima dejansko možnost povezati in soočiti ustvarjalnost in gospodarstvo, zbližati državno politiko in lokalno oblast ter s tem omogočiti dolgoročno strateško načrtovanje. Kultura kot taka spreminja podobo mesta in poleg kulturnih in ekonomskih koristi prinaša tudi pozitivne socialne učinke. Kar je v primeru Lendave in vsega prej naštetega še kako zelo pomembno. Projekt Evropska prestolnica kulture namreč s takimi ali drugačnimi vložki, spreminja podobo mesta. Ob tem pa tudi njegovo samopodobo. Mednarodne raziskave so pokazale, da ima projekt izrazito pozitivne učinke na podobo in dojemanje mesta pri njegovih prebivalcih, hkrati pa je učinkovit katalizator razcveta kulturnega turizma ter novih načinov kulturnega življenja v mestu in širši okolici.

Lendava se namreč sooča z velikim odtokom mladega prebivalstva, ki svoj prostor pod soncem išče v drugih okoljih: Ljubljani, Zagrebu, Mariboru, na Madžarskem. Projekt Evropske prestolnice kulture bi njenim prebivalcem ne le omogočil nova delovna mesta, ki se seveda ne bi zaklenila v tistem trenutku, ko bi padel zastor nad prestolnico. Kulturni turizem, denimo, ki povezuje dve panogi, ki druga ob drugi dajeta mestu še posebno privlačnost pri izbiri mesta za življenje, delo ali naložbe. Poleg tega kulturni turisti trošijo več kot običajni turisti, kar ima posledično večji učinek na gospodarstvo.

Nujno potrebna nova infrastruktura
Privlačnost ponuja tudi novozgrajena infrastruktura, ki jo Lendava nujno potrebuje. Samo za ilustracijo, Lendava ne premore železniške povezave ne s Slovenijo ne z Madžarsko. Edina železniška povezava je s sosednjim hrvaškim Čakovcem. Prometna infrastruktura bi se tako z naložbami izboljšala, kajti mesta, ki se prijavljajo, pošljejo projektno dokumentacijo na razpis šest let prej. Priprave pa se, če govorimo o letu 2025, morajo začeti že takoj danes. Pri tem pa spet nujno sodeluje lokalno prebivalstvo – zasebni sektor, kulturne ustanove, nevladne organizacije, društva, zavodi ...

Že Mitja Rotovnik, dolgoletni direktor Cankarjevega doma, je dejal, da razvoj kulturo določajo tudi ceste. In pa seveda železnice. Mesta, ki so jih obšle avtoceste ali pa železnice, doživljajo kulturno stagnacijo, ne sledijo in ne morejo slediti novim gibanjem v kulturi, novim dosežkom, so tako rekoč odrezana. Brez kulture pa je nemogoče živeti, zaradi česar ni čudno, da Lendava doživlja osip mladega prebivalstva, tistega dela prebivalstva, ki želi nekaj več. Tistega nekaj več pa Evropska prestolnica kulture sicer ne omogoča, zato pa ponuja priložnost, ki jo velja zagrabiti. Priložnost za prenovo urbanih središč, dvig ustvarjalnosti, dotok novih obiskovalcev in višjo mednarodno prepoznavnost.