Na gradu Fužine na inovativen način rešuje aktualne težave današnjega življenja 126 oblikovalskih izdelkov iz 18 držav. Obiskovalci se že lahko sprehodijo po 1.000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov.
Mednarodna žirija, ki je lahko izbirala med rekordnim številom prispelih del - kar 421 jih je bilo - je zlato medaljo BIO prisodila tirni vzpenjači na Ljubljanski grad in brošuri "40ish sheets of paper".
Ljubljanska vzpenjača: dialog med starim in novim
Kot je žirija zapisala v utemeljitvi nagrade, vzpenjača na Ljubljanski grad avtorjev Mihe Kerina in Majde Kregar (Ambient d. o. o.) na izjemen način združuje prvine estetike, funkcionalnosti in usmerjenosti na uporabnika. Poleg tega nevsiljivo sodobno oblikovanje dopolnjuje tradicionalno kulturno identiteto Ljubljanskega gradu ter tako prispeva k dialogu med starim in novim.

Brošura "40ish sheets of paper" zagrebškega Studia Cuculić po prepričanju žirije premišljeno združuje dva na videz nezdružljiva svetova - svet poezije in poetične podobe ter pragmatično komercialno knjigo vzorcev; povezovanje podob in poezije z različnimi tiskarskimi tehnikami pa opazovalcu ponudi edinstveno izkušnjo, ki je v komercialnih podjetjih prava redkost, piše v utemeljitvi nagrade.

Dobro zasnovo BIO je žirija prisodila:
- alternativni družini prostostoječih gospodinjskih aparatov Qube White oblikovalke Tine Jerabek (Gorenje Design Studio);
- jedilnemu servisu za bolnišnice in domove za ostarele oblikovalca Gyule Mihalyja iz Budimpešte;
- pohodnim palicam 3P oblikovalca Igorja Ravbarja;
- plovilu za plovbo po reki Ljubljanici Argo oblikovalca Jerneja Jaroslava Kropeja, ki ga je ta oblikoval pod mentorstvom Vladimira Pezdirca na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana in
- sistemu za varno uničevanje eksplozivnih komponent izstrelkov Guardian avtorja Aleksa Komela.

Častne pohvale BIO je žirija prisodila:
- vgradni namizni napi Gaggenau AT400 in vgradni električni indukcijski steklokeramični kuhalni plošči Gaggenau CI490 (Gaggenau Design, München);
- setu vilic in žlic za predjed Appetize oblikovalke Nedde El-Asmar iz Antwerpna;
- elektronskim aparatom Care (Ergonomidesign, Bromma);
- lopati za sneg Efekt oblikovalcev Rinz, Pavlinec in Pavlinec;
- vezem za smučarsko desko Beyondsnow Strap-in oblikovalca Petra Van Rieta iz Antwerpena in
- plakatom za serijo razstav Snapshot oblikovalca Nedjeljka Špoljarja (Sensus Design Factory, Zagreb).

Nagrado RTV Slovenija za študentsko delo je za informacijsko shemo avtobusnih prog Ljubljane dobil oblikovalec Samo Ačko s soavtorjem Robertom Srebrničem in pod mentorstvom Ranka Novaka z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana.

Mednarodna žirija
Mednarodno komisijo so sestavljali Katja Burger, Petra Černe Oven in Bojan Klančar iz Slovenije ter tuji žiranti Hilde Bouchez (Belgija), Paolo Favaretto (Italija), Rudolf Greger (Avstrija) in Gergely Nadas (Madžarska).

Pri izbiranju razstavnih del so komisijo usmerjala merila - inovativnost, kakovost celovite rešitve, aktualnost, funkcionalnost, ekonomičnost, oblikovanje z zavestjo družbene odgovornosti in usmerjenost k trajnostnemu razvoju. Letošnji bienale predstavlja dela, ki so usmerjena v trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter zadovoljujejo posebne potrebe različnih skupin uporabnikov. Po besedah organizatorjev BIO v svojem 21. letu enoti izbor in začrtuje smernice, ki nudijo tako domačemu kot tujemu oblikovanju prostor za mednarodno vrednotenje.

Razstava bo na gradu na ogled do 2. novembra, spremlja pa jo slovensko-angleški katalog, ki obsega podatke o oblikovalskih delih, oblikovalcih, naročnikih in proizvajalcih.

Keramika nekoč in danes
Spremljevalni program bienala sestavljajo delavnice, predavanja in druge oblikovalske prireditve, vanj pa sodi tudi razstava z naslovom 1815 dialog 2008, ki so jo že avgusta odprli v Magušarjevi hiši v Radovljici. Gre za predstavitev industrijskega oblikovanja keramike in porcelana iz 19. in 21. stoletja, na ogled pa bo do 30. oktobra.

Postavitev odpira dialog med industrijskim oblikovanjem keramike v 19. stoletju in sodobnimi smernicami. Na ogled je beloprstena keramika, ki je bila ustvarjena v prvi večji tovarni keramike na Slovenskem, ustanovljeni leta 1815 v Savinjski dolini. Ob to je postavljena sodobna keramika nemške tovarne porcelana Kahla, katere delo je bilo v zadnjih letih nagrajeno s številnimi priznanji s področja oblikovanja.