Kultura je namreč tista, ki gradi skupnost, spodbuja k ustvarjalnosti, odprtosti in solidarnosti, prav tako nam pomaga razumeti sebe, druge in svet okoli nas. Poudarila je, da je to leto posvečeno kulturi, med drugim z Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK), ki se uradno začne 8. februarja in bo potekala na stičišču Slovenije in Italije pod geslom GO! Borderless – Gremo brezmejno ponuja vizijo prihodnosti, v kateri kultura presega zgodovinske razlike, nacionalne meje in povezuje ljudi, skupnosti ter poziva k miru.

Kot je zapisala Asta Vrečko, EPK ni le festival kulture in umetnosti, ampak ima razvojni potencial, ustvarja nove prostore za skupnost, obuja pozabljene kotičke, spodbuja trajnostni in kulturni turizem, povečuje dostopnost, razmišlja o skupni prihodnosti ter omogoča, da umetnost in kultura postaneta del našega vsakdana.

"Kultura ni pomembna le na praznik in ob velikih dogodkih – vsak dan so med nami ljudje, ki skrbijo za bogastvo jezika, književnosti, glasbe, filma, gledališča, arhitekture, kulturne dediščine in umetnosti v vseh njenih izrazih. Njihovo delo je neprecenljivo. Zato je prav, da spoštujemo njihovo delo in ustvarjamo stabilne razmere za razvoj kulture, saj ta oblikuje tako našo sedanjost kot prihodnost," piše v poslanici.

Ministrica je poudarila še, da je ob ustvarjanju sodobne kulture in umetnosti pomembna tudi skrb za kulturno dediščino. Naša emancipacija skozi zgodovino je bila utemeljena prav na kulturi. "Smo ena redkih držav, ki ima državni praznik, posvečen kulturi. To je dragocena dediščina naše preteklosti in opomnik o pomenu kulture za našo družbo. Bodimo na to ponosni. Zato naj bo praznik kulture vsak dan. Praznujmo skupaj – s knjigo, glasbo, filmom, gledališčem ali obiskom razstave," je še zapisala ministrica v poslanici ob kulturnem prazniku.

"Kultura je globoko vtkana v vsakdanjik"
Ob zaznamovanju praznika se premalokrat zavemo, kako globoko je kultura vtkana v naš vsakdanjih. Kultura ni le umetnost in dediščina, temveč tudi način, kako tkemo medčloveške odnose, je v poslanici ob kulturnem prazniku zapisal predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Tudi on se je ob tem navezal na EPK v Novi Gorici in Gorici ter ocenil, da je kulturno povezovanje preseglo zgodovinske meje.

Lotrič je v poslanici opozoril na spreminjanje medijske zakonodaje, ki naj bo po njegovem sprejeto na podlagi širokega družbenega konsenza in z mislijo na dolgoročno stabilnost medijskega prostora. Izpostavil je, da so svobodni in pluralni mediji temelj zdrave družbe, saj oblikujejo kulturni prostor in omogočajo odprto, demokratično razpravo. Njihova neodvisnost pa je ključna za varovanje kulturne raznolikosti ter za dostop do kakovostnih in nepristranskih informacij, ki bogatijo našo skupnost in krepijo demokratične vrednote.

Nadalje je spomnil tudi na spreminjanje zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, kjer po njegovem niso upoštevali opozoril, da zakon ne odpravlja ključnih težav in da so merila za dodeljevanje dodatkov neustrezna. Kot je zapisal, se v DS zavzemajo za celovite in pravične rešitve, ki ne bodo povzročale razlikovanja med ustvarjalci. Lotrič namreč zagovarja, da mora biti kultura dostopna vsem - tudi starejšim in invalidom. "Naj nas kultura še naprej bogati, navdihuje in povezuje," je sklenil svoj zapis.

Kulturno tudi pod streho državnega zbora
Dan pred kulturnim praznikom so v preddverju velike dvorane Državnega zbora (DZ) RS odprli razstavo Branje je zakon: knjižnica Državnega zbora, ki bo na ogled do konca februarja. Na 11 plakatih so predstavljene storitve specialne knjižnice DZ-ja, knjižnična zbirka ter nacionalna zbirka zakonodajnega in političnega življenja Parlamentariko. Na razstavi se je mogoče seznaniti s strokovnim razvojem leta 1946 ustanovljene knjižnice.

V preddverju velike dvorane državnega zbora se je danes že odvila kulturna prireditev, ki jo tradicionalno organizira parlamentarni odbor za kulturo. V okviru kulturnega programa so z glasbeno-pripovedovalno uprizoritvijo Škrlatne vile napoved: France Prešeren, prirejeno po pravljici Toneta Partljiča, nastopili učenci in učitelji iz Osnovne šole Cvetka Golarja Ljutomer, slovensko himno je zapel parlamentarni pevski zbor Kvorum.

Zbrane sta nagovorili predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo Sara Žibrat. Prva je v nagovoru med drugim dejala, da ima slovenska kultura v najširšem smislu v zgodovini našega naroda še bistveno večji pomen, kot je le ustvarjanje umetniških mojstrovin. Dodala je, da so slovenski kulturni ustvarjalci del narodove identitete in eden od pomembnih temeljev, na katerih je zrasel in obstal slovenski narod.

"V našem odnosu do kulturnih ustvarjalcev se zato zrcali naš odnos do lastnega naroda in identitete. Pa naj gre za odločevalce, ali našo skupnost kot celoto. V odnosu do kulture in ustvarjalcev se zrcalijo tudi naše temeljne vrednote," je dejala predsednica DZ-ja. Poudarila je še, da je temelj bogastva neke skupnosti ustvarjanje priložnosti, da vsak posameznik udejanji svoje potenciale. "In eden od ključnih temeljev bogastva slovenskega naroda in naše države je tudi kultura. Vsem kulturnim ustvarjalcem v Sloveniji želim obilico prodornih in kreativnih idej, ki bodo še naprej bogatile našo skupnost in slovenski narod," je še dejala Urška Klakočar Zupančič.

Sara Žibrat pa je v svojem nagovoru med drugim poudarila, da "kultura ne zajema le umetniških del, nacionalnih spomenikov in dediščine, ampak je kultura del nas, del vsakega posameznika in družbe. Kultura se kaže v načinu naše vzgoje, naših stališčih in predsodkih, v našem odnosu do drugih in drugačnih, ki jih lahko vključimo medse ali potisnemo na rob družbe". Ob tem je opozorila, da umetnike in kulturne delavce prepogosto jemljejo za samoumevne, nemalokrat pa je slišati tudi prepričanje, da so kulturniki socialno breme in jim zato pripada mesto na robu družbe, kjer naj iščejo navdih za svoje ustvarjanje.

"Če smo zmožni prepoznati vrednost športnikov kot promotorjev slovenskega naroda, nam pri kulturi in umetnikih to pogosto spodleti. Njihovo delo nekateri želijo vrednotiti v okvirju subvencioniranih prispevkov, redkih denarnih nagrad in dodatkov k pokojnini. Ob takšni retoriki se zastavlja vprašanje, ali se državljani tako kot v primeru vrhunskih športnikov zavedamo, koliko dela je vloženega v posamezen projekt oziroma izjemno umetniško delo. Ali se tako kot v primeru vrhunskih športnikov zavedamo, da je posamezno vrhunsko umetniško delo rezultat neštetih poizkusov in učenja iz napak," je še dejala.