Ministrstvo za kulturo mora po njenih besedah "postati infrastrukturna hrbtenica kulturnega sektorja" in delovati kot zaščitnik in zaveznik ter sogovornik vseh akterjev na področju kulture.

Kandidatka za ministrico za kulturo Asta Vrečko je uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja za kulturo. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslank in poslancev, proti jih je bilo šest. Kot ministrica si bo prizadevala za izgradnjo razvojne, sodobne in vključujoče kulturne politike, ureditev področja medijev in samozaposlenih ter krepitev sistemskega vlaganja v kulturo.

"Potrebne so spremembe in izgradnja novih temeljev za celosten in skladen razvoj vseh sektorjev v kulturi. Zato smo za prioriteto postavili in v koalicijsko pogodbo zapisali vzpostavitev pretrganega dialoga in ureditev področja nevladnega sektorja," je v DZ-ju izpostavila Asta Vrečko, ki se zavzema za "demokratičen in trajnostni model kulture".

Odnos do kulture je lakmusov papir družbe
Svojo predstavitev pred matičnim odborom je Asta Vrečko sicer začela z ugotovitvijo, da je kulturno področje v Sloveniji zaznamovano z odsotnostjo strateške politike, že prej marginalizirano področje pa je v zadnjih dveh letih doživelo še dva huda pretresa – epidemijo in odnos prejšnje vlade do sektorja. "Kulturnike in ustvarjalce prikazujejo kot tiste, ki v svojem profesionalnem delu zgolj uživajo, kot da gre za konjičke, popoldansko dejavnost, ki si ne zasluži enakovredne družbene obravnave in delavskih pravic ter pogojev dela. Zato prihodnja kulturna politika ministrstva ne bo tista, ki bi še bolj marginalizirala področje, ampak bo tista, ki bo kulturo potisnila nazaj v središče družbe. Povrniti je treba nekdanji ugled in veljavo tako kulturnim delavcem kot tudi samemu sektorju kulture."

Prioritete njenega mandata bodo izgradnja sodobne in vključujoče kulturne politike, ureditev področja medijev, samozaposlenih, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanja kulturne dediščine ter sistematična promocija kulture in umetnosti, tudi na mednarodni ravni. "Kultura, umetnost in kulturna dediščina so tisto, kar bomo kot družba pustili za nami – zato mora kultura ponovno določiti svojo družbeno vlogo, saj gre za lakmusov papir družbe kot celote," je opozorila. "Prav v odnosu do kulture se kažejo naprednost, solidarnost in odprtost, tako politike kot družbe nasploh."

Programske usmeritve stranke Levica, ki ji pripada Asta Vrečko, so po njenih besedah usmerjene v dostojno plačilo, urejene delovne in bivanjske pogoje ter socialno in zdravstveno varnost posameznika. Prav ta načela bodo vodila tudi delo na ministrstvu za kulturo.

Status samozaposlenih nujno potrebuje preoblikovanje
Pomembna naloga mandata bodo evalvacija posledic epidemije, sprejetje programa sanacije in ukrepov za revitalizacijo področja kulture in umetnosti. "Ob tem je pomembno celostno preoblikovati status samozaposlenih, pri čemer je treba nasloviti vprašanji socialnega in zdravstvenega varstva ter formirati razpisne mehanizme."

Nujna se ji zdi tudi revizija političnih odločitev kulturnega ministrstva odhajajoče vlade. "Že samo število sodnih postopkov proti ministrstvo in sporov, ki so odmevali v javnosti, odraža neprimeren odnos do nevladne sfere in drugih deležnikov v kulturi."

Kandidatka za ministrico opozarja tudi na nujnost reform na področju kulturne dediščine, češ da številni v "njej vidijo prej oviro kot dodano vrednost". Zavzema se za bolj inovativne prakse, ki predpostavljajo širšo vključenost skupnosti in njenih interesov v proces ohranjanja in upravljanja.

Na avdiovizualnem področju je Asta Vrečko izpostavila filmsko industrijo, ki "potrebuje stabilne, a neodvisne produkcijske pogoje". Po njenih besedah je treba ovrednotiti tako vrednost slovenskega filma kot tudi AV-kulture v celotni verigi njenega delovanja.

Potrebna je decentralizacija kulture
V naslednjem mandatu bo ministrstvo razvijalo tudi področje kulturno-umetnostne vzgoje in spodbujalo več kulturniško-umetniških vsebin v medijih. Kot ministrica se bo Asta Vrečko zavzemala za decentralizacijo kulture in spodbujala kulturno izmenjavo z zamejci. Želi si vzpostaviti trajen vključujoč dialog med ministrstvom in lokalnimi skupnostmi ter javnimi zavodi, nevladnimi in ljubiteljskimi organizacijami in samozaposlenimi. Eden od večjih projektov, kot je spomnila, bo povezan z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici.

Problematika političnih nastavitev in Metelkove 6
Po besedah ministrske kandidatke je nujno zajeziti izjemno slabo prakso političnega kadrovanja na področju kulture, ki se je do zdaj "še vedno izkazalo za škodljivo za kulturne institucije", ki so jih prizadeli tudi varčevalni projekti po gospodarski krizi, prepoved zaposlovanja in sedanja draginja. Že pri pripravi letošnjega rebalansa proračuna bo treba upoštevati naraščanje stroškov, opozarja. Pomembna prioriteta bo umiritev konfliktov med nevladnimi organizacijami in ministrstvom ter urediti situacijo s prostori nevladnikov na Metelkovi 6. "Popolnoma neprimerno je, da se okrog nevladnih organizacij spleta poniževalen in sovražen diskurz."

Kako zajeziti krizo na področju medijev?
"Sovražen odnos pretekle koalicije do demokracije pa se nikjer ne kaže tako očitno kot v odnosu do medijev in novinarstva," se je na prejšnjo misel navezala bodoča ministrica. Opozorila je na 18-mestni zdrs Slovenije na indeksu svobode medijev in spomnila na nezakonito ustavitev financiranja STA-ja, na politično podrejanje javne radiotelevizije in spletnih družbenih omrežij ter na poskuse zakonodajnih sprememb, ki bi olajšale vmešavanje v avtonomijo javnih medijev. Za prvo prioriteto na področju medijev Asta Vrečko navaja preprečitev nepopravljive škode, v nadaljevanju pa prenovitev medijske zakonodaje – tako nov zakon o RTV kot nov zakon o medijih.

Opozicijo zanimajo Metelkova, stadion in Muzej osamosvojitve
V razpravi, ki je sledila, so predvsem člane odbora iz SDS in NSi zanimali tudi nekateri povsem konkretni projekti, denimo Andreja Hoivika (SDS) usoda Metelkove 6 in neodvisnih medijev ter načrti za digitalizacijo slovenskega filma, Aleksandra Reberška (NSi) skrb za slovenski jezik v digitalnem okolju in sprememba zakona o RTV Slovenija, Alenko Jeraj (SDS) pa usoda Plečnikovega stadiona za Bežigradom in nedavno vzpostavljenega Muzeja osamosvojitve.

Pri skrbi za slovenski jezik po besedah Aste Vrečko ni vprašanja, saj to določa ustava in vsaj javne kulturne, pa tudi raziskovalne ustanove se po njeni oceni tega držijo. Podobno velja za neodvisnost medijev, v katere ne bi smelo biti vpletanja kapitalskih interesov ali politike, saj minister ali politik "ni urednik ali odločevalec medijskih vsebin, niti ni kurator ali režiser, temveč ustvarja infrastrukturne pogoje, da ustvarjalci lahko delajo".

Pri RTV Slovenija, ki je po njenih besedah nacionalni medij, a ne le za dnevno-informativne vsebine, temveč razpolaga z enim najstarejših arhivov kulturne produkcije nasploh, pa z novelo zakona predvidevajo, da v organih zavoda ni več političnih strank. "To je prvi korak pri urejanju medijske zakonodaje," je pojasnila kandidatka in dodala, da koncentraciji lastništva medijev nasprotujejo.

Glede Metelkove 6 je povedala, da je bila že ob osamosvojitvi namenjena nevladnim organizacijam kot simbolnemu mostu med nacionalno in alternativno kulturo, zato zagovarja, da bi stavba ostala za namen nevladnikov, v soglasju z njimi bi jo lahko tudi prenovili. Ob tem je omenila še, da je za Prirodoslovni muzej, ki je bil omenjan za to stavbo, že skoraj 30 let narejen načrt v bližini živalskega vrta.

Podobno po njenem mnenju niti koaliciji niti opoziciji zadnjih 30 let ne more biti v ponos ljubljanska Drama, ki deluje v neprimernih pogojih, zato jo je omenila kot še eno od prioritet v naslednjem mandatu.

V primeru Muzeja osamosvojitve bodoča ministrica, da bi se bilo treba pogovoriti s stroko, ali se je kaj spremenilo pri tovrstnih vsebinah, s katerimi se že ukvarjajo nekateri obstoječi muzeji po Sloveniji.

Kdo je bodoča ministrica za kulturo?
Asta Vrečko se je rodila leta 1984 v Celju. Po diplomi iz umetnostne zgodovine se je zaposlila kot mlada raziskovalka na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 2014 je doktorirala na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je zaposlena kot docentka in znanstvena sodelavka.

Je tudi sodelavka Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki in zunanja sodelavka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s slovensko in jugoslovansko umetnostjo 20. stoletja. Deluje tudi kot kustosinja in je soavtorica več mednarodnih projektov.

Vrečko je dolgoletna aktivistka, bila je članica Delavsko-punkerske univerze in ustanovna članica Iniciative za demokratični socializem, ki je po združitvi s stranko TRS postala stranka Levica. Je namestnica koordinatorja stranke Levica, koordinatorica strokovne skupine za kulturo in članica lokalnega odbora Ljubljana, v katerem je v preteklosti opravljala tudi funkcijo koordinatorice. Je tudi ljubljanska mestna svetnica.