Radijska igra Misterij žene Zofko Kveder predstavi v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti. V vlogi velike pisateljice nastopi dramska igralka Nikal Petruška Panizon; Zofko Kveder predstavlja kot borko za resnico, ki ni klonila niti ob trpljenju in zavračanju, ki ju je doživela. Premierno ji lahko prisluhnete danes ob 21.05 na Prvem programu Radia Slovenija.

Radijska igra Tamare Doneva predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčere Vladoše in njene nesrečne poskuse ljubezni.

Že na samem začetku drame trčimo ob pisateljičino osebno tragedijo: smrt najstarejše hčere Vladoše jo je zlomila in postala izhodiščna točka za Zofkino prevrednotenje lastne pisateljske in kulturno-družbene poti. Zaradi svoje odkritosti, naturalistične doslednosti pri pisanju, ki ni dopuščalo zavijanja v leporečje, ampak je sledilo krutim resnicam dejanskega stanja družbe in življenja v njej, je bila osovražena tudi kot umetnica. Vse življenje je bila razpeta med želje, da bi bila popolna kot umetnica, žena in mati, a je na koncu spoznala, "da ni uspela v ničemer". Monodrama je pripoved o ženski, ki do izmučenosti ostaja zvesta sebi.

"Občutljiva tkanina monodrame Tamare Doneva Misterij žene prepleta niti Zofkinega trpljenja v pretresljivo zgodbo, zaradi katere razumem, česar dekle nisem zmogla. Da bi ostal glas te zgodbe živ in bi mlade spodbujal k spraševanju o tem, kdo smo in kaj hočemo biti. Na osebni ravni, na ravni ženskih in moških zadev, na ravni bivanja," je o Misteriju žene zapisala dr. Manca Košir. "Zofka kot naša predhodnica še ni imela uhojene poti, ženske danes že vemo, kako in kam: Morda je ljubiti učiti se/hoje po tem svetu. Učiti se zrenja. (O. Paz)."

Tamara Doneva (1967–2014) je navdih za monodramo dobila ob prebiranju osebnih pisem Zofke Kveder. Med ohranjeno korespondenco je tudi poslednje pismo, ki ga je že mrtvi hčeri Vladoši Kvedrova pisala dan po njeni smrti. Pismo je polno materinske ljubezni ob izgubi najdražjega otroka ter boleče obžalovanje zaradi številnih napak v razumevanju med materjo in hčerko.

Kot lahko beremo v študiji Vladke Tucovič, je ta Zofkin zapis pretresljiv dokument začetka življenjskega zatona, je dokaz njene materinske ljubezni in življenjskega udarca hkrati, od katerega si ni nikoli več opomogla. Zofka je v tem pismu sama podala analizo svojega problematičnega odnosa v Vladošo, iskala vzroke za njune nesporazume, iz obžalovanja je obtoževala samo sebe in si očitala, da se od nje ni niti poslovila, ko je hči odhajala v Prago, da ji ni poslala niti denarja in izročila babičinih pisem in da ji je odrekla hrano ter ljubezen …

Na dan, ko je Zofka Kveder prejela vest o Vladošini smrti in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se torej začenja zgodba monodrame, ki so jo ustvarjalci pod vodstvom režiserja in dramaturga Alena Jelena priredili za radijsko igro.

Igra je bila posneta junija lani v studiih Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino, in sicer kot koprodukcija RAI Radio Trsta A in Radia Slovenija – Programa Ars. Dramaturška sodelavka in asistentka režije je bila Suzi Bandi, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster pa Vasja Križmančič.

Radijska igra bo dostopna na spletnih straneh Programa Ars in na portalu RTV 365 še 30 dni po premieri na Prvem.