Prenova prvega preddverja, kjer je potekala predstavitev nove sezone Cankarjevega doma, je v strokovni arhitekturni javnosti sprožila precej nasprotovanj in pomislekov o upravičenosti poseganja v dediščino arhitekta Edvarda Ravnikarja.
"Zavrnitev treh skrajnih stališč je bila nujna"
Po Rotovnikovih besedah so pri prenovi prvega preddverja upoštevali dve pripombi skupine arhitektov, zbranih v skupini Prostor in dom pri ministrstvu za kulturo, niso pa sprejeli stališč, da naj v tem prostoru ostane tapisom, da ne smejo dvigniti stropa tam, kjer so na novo preuredili potek instalacij in da ne smejo posodobiti stropne razsvetljave. "Zavrnitev teh skrajnih stališč, kakor koli so bila v kontekstu varovanja arhitekturne dediščine dobronamerna, je bila nujna, saj prvo preddverje zaradi storjenih napak pri načrtovanju in takratnih težav z denarjem pred več kot 30 leti ni bilo na ravni drugih visokih dosežkov arhitekta Ravnikarja v Cankarjevem domu," je pojasnil Rotovnik.
Video: "V preddverju Cankarjevega doma ne bo nikomur več slabo"
Prepričan je tudi, da preddverje v prejšnjem stanju ni omogočalo "dostojnega servisiranja obiskovalcev kulturnih in kongresnih prireditev in izvajanja programov, zlasti likovnih razstav". S prenovo je, kot pravi, prvo preddverje Cankarjevega doma pridobilo več zračnosti, prav tako bo optimalno hlajenje prostorov, štirikrat boljša bo osvetlitev, oblazinjene klopi ob steni so podaljšali za večje udobje obiskovalcev, poskrbeli pa so tudi za boljšo požarno varnost.
Ravnikar je bil zaradi prenizkega stropa zelo nesrečen
"Če je na stropu zaradi nujnega upoštevanja silovitega razvoja osvetljevanja in racionalizacije pri porabi elektrike manj Ravnikarja, ga je zato več pri dvignjenem stropu. Kot njegov tesni sodelavec v času gradnje naj povem, da je bil zaradi napake pri načrtovanju gabaritov in posledično obupno nizkem stropu obeh preddverij zelo nesrečen," je še dejal Rotovnik.
Več Ravnikarja je, trdi Rotovnik, tudi v prvem delu preddverja, kjer so po vsej dolžini položili marmor, ki ga je sicer priznani arhitekt načrtoval za celotno prvo preddverje. "Ker tedaj ni bilo dovolj denarja, smo morali izbrati tapisom, ki je z desetletji postal moteč in nehigieničen element v opremi prvega preddverja."
Po načrtih arhitekta Andreja Kasala in tehnične ekipe Cankarjevega doma pod vodstvom Saša Kranjca sta prenovo preddverja osrednjega slovenskega kulturnega hrama izvajali podjetji ARBA PLUS iz Ljubljane in Kovinotehna MKI iz Novega mesta, finančno pa jo je podprlo ministrstvo za kulturo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje