Po treh mesecih temeljitega dela je osrednji prostor, kjer navadno organizirajo velike sejme, obiskovalci pa iz tega prostora vstopajo v dvorane, dobil novo podobo, ki je bila nujno potrebna, pravi vodstvo.

Največje spremembe v prvem preddverju so: višji strop - na nekaterih mestih so ga z nekaj več kot dveh metrov dvignili za osemdeset centimetrov -, bambusov parket, s katerim so zamenjali beli tapisom, in moderne luči, ki oddajajo štirikrat več svetlobe. Po prenovi je prostor tudi varnejši za obiskovalce, je v prispevku v Dnevniku poročala novinarka Suzana Kozel.

Uničevanje kulturne identitete?
Kot je povedal Sašo Kranjc, tehnični direktor Cankarjevega doma, so predvsem dvignili požarno varnost na najvišjo raven, vgradili kompletni sistem "šprinkler" oz. vodno gašenje in posodobili prezračevalni sistem do te mere, da nikomur ne bo več slabo zaradi pomanjkanja kisika, kot se je to že dogajalo, predvsem na sejmih.

Prenovi znamenitega preddverja, ki ga je zasnoval Edvard Ravnikar (1907-1993), so nekateri slovenski arhitekti nasprotovali. Opozarjali so, da vodstvo Cankarjevega doma korenito posega v arhitekturno zapuščino in s tem uničuje kulturno identiteto. Mnenje strokovnjakov je bilo upoštevano le pri nekaterih podrobnostih.

Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik pravi, da so stene preddverja ostale identične, vključno z vijaki, ki si jih je zamislil Ravnikar. Poslušali so arhitekte in ohranili "čipkasti" videz sten, je še dodal.

Milijon in pol evrov vredna naložba se bo podražila za nekaj odstotkov; tudi zaradi marmorja, ki je bil v času obiska ekipe TV Slovenija še skrit pod zaščitnim papirjem.