V prenovljenih prostorih nekdanje osnovne šole bodo večnamenski prostor in dve nekdanji učilnici namenili za Slakovo, še eno učilnico pa za Pavčkovo zbirko. Pri postavitvi muzejskih zbirk jim pomagajo tudi novomeški Dolenjski muzej in Slakova družina, sicer pa naj bi z zbirkama predstavili življenje, delo in pomen obeh znamenitih krajanov.

Razstaviti nameravajo tudi njune osebne predmete, knjige, plošče, nagrade, fotografije, pesmarice, zapise in druga izdana dela, je za STA povedala direktorica mirnopeške občinske uprave Sonja Klemenc Križan.

Pripravljalna dela že zagnana
Na občini ocenjujejo, da jih bo celotna naložba stala približno 600 tisoč evrov. Večino denarja naj bi prispevali sami, do največ 95 tisoč evrov pa si obetajo od razpisa Leader, ki je financiran v okviru strukturnega sklada EU-ja. Na občini še menijo, da gre za naložbo, ki bo tehtno okrepila tamkajšnjo turistično ponudbo.

V mirnopeški občini so sicer ob domovih obeh rojakov pred nekaj leti postavili spominski plošči, v Pavčkovem rodnem Šentjuriju pa še stalno spominsko muzejsko zbirko, ki jo bodo tam ohranili tudi po odprtju novega muzeja. Vsako leto pripravijo tudi tradicionalni pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti.

Eden najbolj vsestranskih slovenskih pesnikov
Tone Pavček se je leta 1928 rodil v Šentjuriju na Dolenjskem in tam živel do svojega 16. leta. V Mirni Peči je obiskoval tudi prvi razred osnovne šole, nato pa so ga prešolali v Ljubljano, kjer je kasneje tudi živel in ustvarjal. Na Dolenjsko se je rad vračal, občina Mirna Peč mu je leta 2000 podelila naziv častnega občana. Občina je ob odprtju novih prostorov tamkajšnje osnovne šole le-to poimenovala po njem. Umrl je leta 2011.

Mojster diatonične harmonike
Lojze Slak se je leta 1932 rodil na Jordankalu pri Mirni Peči, vendar je otroštvo zaradi materine bolezni v glavnini preživel pri stari materi na Malem Kalu. Tam ga je stric navdušil za igranje diatonične harmonike, še preden je postal prvošolec. Svojo glasbeno pot je začel z igranjem na veselicah s Triom Lojzeta Slaka, leta 1957 pa se je povezal s pevsko skupino Fantje s Praprotna, s katero je v več desetletjih ustvaril svojevrstno in zanj značilno obliko slovenske narodno-zabavne glasbe. V Ljubljani je umrl istega leta kot Pavček.

Najkasneje leta 2018 naj bi bila urejena Slakova in leto dni kasneje še Pavčkova zbirka.