Oglas
Pravzaprav se dela na Muzejskem otoku nikoli niso zares končala. Tako je zanimiv podatek, da, čeprav se o Muzejskem otoku že dolga desetletja govori kot o sklopu petih muzejev (Stara galerija, Stari Muzej, Pergamonov muzej, Muzej Bode in Novi muzej), so bili vsi muzeji hkrati odprti le kratko obdobje. To je bilo v letu 1930, ko so dokončali Pergamonov muzej; tega so po načrtih Alfreda Messela in Ludwiga Hoffmanna zgradili kot novi dom Pergamonovega oltarja, ki ga je odkril nemški arheolog, arhitekt in inženir Carl Humann.
Vzpostavljanje Muzejskega otoka, vzpostavljanje politične identiteteZa Dietricha Wildunga, direktorja Egiptovskega muzeja, katerega eksponati so ta čas še na ogled v Starem muzeju, pomeni odprtje Novega muzeja, v katerega se bo muzej skupaj s svojim najslovitejšim eksponatom, glavo kraljice Nefretete, preselil, v prvi vrsti simbolično ponovno združitev vseh umetniških zbirk Muzejskega otoka. In še več: "Obnova te stavbe je del ponovnega vzpostavljanja (nemške, op. P. B.) politične identitete."
Če privzamemo Wildungovo misel o povezanosti Muzejskega otoka in nemške politične identitete, smemo sklepati, da bo ta identiteta v vsej svoji celovitosti vzpostavljena šele leta 2026. Za to leto je namreč predvideno dokončanje obnove Muzejskega otoka. Zadnja faza obnove bo gradnja podzemne arheološke promenade, nekakšne romarske poti skozi 6.000 let človeške zgodovine. Ta 'arheološki kanal' naj bi nekoliko razbremenil gnečo okoli muzejev, za katero v Berlinu pričakujejo, da bo v prihodnjih letih še večja kot doslej; kar štiri milijone ljudi naj bi se vsako leto odločilo za obisk tega središča umetnosti in zgodovine.
Pergamonov muzej odprt tudi med prenovo
Če smo omenili zadnji projekt na Muzejskem otoku, se moramo pomuditi tudi pri tistem, ki bo delavcem delo nudil v naslednjih mesecih. To je gradnja steklene galerije, posvečene Jamesu Simonu, berlinskemu poslovnežu, ki je konec 19. in na začetku 20. stoletja radodarno podpiral ustanove Muzejskega otoka. Sicer pa je od lani že v teku generalna prenova Pergamonovega muzeja, ki velja za najatraktivnejšega med vsemi muzeji Muzejskega otoka; letno ga obišče kar milijon ljudi. Prav zaradi priljubljenosti tega muzeja, ki med drugim vsebuje muzej islamske umetnosti in muzej, posvečen mezopotamskim kulturam, so v Berlinu sklenili, da muzeja tudi med prenovo ne bodo nikoli popolnoma zaprli. Ves čas bosta tako odprti dve izmed treh kril muzeja. Leta 2015 pa bo stekla tudi prenova Starega muzeja, posvečenega antični umetnosti.
Številni so mnenja, da obnova Muzejskega otoka ne bo sklenjena z dokončanjem obnove muzejskih objektov, ampak s ponovno gradnjo Mestnega gradu, o katerem je bilo v zadnjih mesecih že toliko izrečenega.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje