Brona bosta javnosti predstavljena v muzeju Fitzwilliam v Cambridgeu, gre pa za zelo razburljivi umetniški deli, med drugim tudi zato, ker naj bi ju Michelangelo (1475-1564) ustvaril, potem ko je končal izdelavo slovitega marmornega Davida in preden se je lotil poslikave stropa Sikstinske kapele.
Njun nastanek so umestili v prvo desetletje 16. stoletja, natančneje med leti 1506 in 1508, ko je bil Michelangelo še v zgodnjih tridesetih letih in zelo željan uspeha.
Gre za približno meter visoka bronasta kipa, znana kot Rothschildova brona, ki prikazujeta privlačna in krepka moža, ki zmagoslavno jahata divja panterja.
Jahač kot detajl na vajenčevi sliki
Po poročanju Guardiana je bil za identificiranje teh bronastih kipcev, ki pripadata britanskemu zasebnemu lastniku, pomemben drobcen detajl s slike Michelangelovega vajenca, ki jo hranijo v muzeju Fabre v Montpellieru. V enem izmed kotičkov slike je mogoče videti mišičastega mladeniča, ki v zelo podobni drži jaha panterja.
To povezavo med umetninami je naredil Paul Joannides, profesor umetnostne zgodovine na Univerzi v Cambridgeu. Analize na raziskovalnem inštitutu v Švici so kipca, kot povedano, umestile v prvo desetletje 16. stoletja.
Še anatom na delu
Nadaljnje raziskave so zaupali še anatomu Petru Abrahamsu z Univerze v Warwicku, te pa so pokazale, da prav vsi detajli teh dveh kipcev pričajo o tem, da ju je ustvaril sam Michelangelo. Tudi popka in trebušne mišice so taki, kot jih je mojster ustvaril na svojem Davidu. Tudi anatomija nagcev, ki naseljujejo strop Sikstinske kapele, je sorodna Rothschildovima bronoma.
Kipca so že v preteklosti pripisovali Michelangelu, vendar je bila ta povezava deležna vse večje nejevere v poznem 19. stoletju. Od takrat sta se brona pripisovala mnogo velikim ustvarjalcem in njihovim krogom – od Tiziana Aspettija, Jacopa Sansovina do Benvenuta Cellinija.
Popotovanje bronov skozi stoletja
Ime sta dobila po baronu Adolphu de Rothschildu, svojem prvem dokumentiranem lastniku, ki je bil vnuk Mayerja Amschela Rothschilda, začetnika te bankirske dinastije. Obstaja možnost, da ju je Rothschild kupil od enega od bourbonskih kraljev v Neaplju, po njegovi smrti leta 1900 ju je po njem podedoval Maurice de Rothschild.
Leta 1957 je tudi Mauricea doletela smrt, kipca pa sta takrat odromala v zasebno zbirko v Franciji. Tam sta potonila v pozabo vse do leta 2002, ko sta se pojavila na dražbi Sotheby'sa in tako pristala v rokah sedanjega britanskega lastnika. Vendar so strokovnjaki ob tej priložnosti namigovali na avtorstvo prej omenjenega firenškega kiparja Cellinija.
Pozornosti strokovnjakov sta bila brona ponovno deležna ob dveh razstavah leta 2012, ko so ju spet začeli opisovati kot "michelangelovska", vendar si ju takrat niso upali pripisati neposredno samemu mojstru Michelangelu.
Brona bosta postavljena na ogled javnosti v muzeju Fitzwilliam od 3. februarja do 9. avgusta 2015.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje