Zgodba Kože iz bombaža se odvija v glavi prvoosebnega pripovedovalca, Afričana, ki začasno nasede v Ljubljani. Prišel je, ker ima tu dekle. Njuna zgodba se sicer razpenja čez Afriko, Pariz in Slovenijo. Foto: Mladinska knjiga
Zgodba Kože iz bombaža se odvija v glavi prvoosebnega pripovedovalca, Afričana, ki začasno nasede v Ljubljani. Prišel je, ker ima tu dekle. Njuna zgodba se sicer razpenja čez Afriko, Pariz in Slovenijo. Foto: Mladinska knjiga

Nominacija je na mednarodnem festivalu svetovnih razsežnosti velik uspeh za vso kreativno ekipo, še posebej pa za mlado avtorico besedila, saj je bil to njen prvi radijski tekst, prirejen po njenem romanu, tudi prvencu.

Prix Italia: pravi naslov za medijsko umetnost
Prix Italia je najstarejši in najprestižnejši mednarodni festival na področju medijske umetnosti. Ustanovljen je bil leta 1948 na Capriju, v svojih 63 letih pa je medijsko kulturo promoviral v večini italijanskih mest. Danes ima Prix Italia več kot 80 članic javnih in komercialnih radijskih in televizijskih postaj iz 42 držav. Letos je potekal od 18. do 23. septembra v Torinu, v tekmovalnih programih pa je sodelovalo več kot 180 radijskih in televizijskih oddaj.

Brez stereotipnih prikazov Afričanov
Mednarodna žirija je v obrazložitvi uvrstitve radijske igre Koža iz bombaža med tri najboljše med drugim poudarila, da presega stereotipni in etnološko obarvan okvir vselej privlačnih ljubezenskih zgodb: afriški partner je izobražen in angažiran, ob intimnih usklajevanjih slovensko-afriškega ljubezenskega para pa se razkrivajo medkulturni konflikti in predvsem - pomembne politične teme.

Zgodba neke ljubezni na daljavo
Gabriela Babnik je doslej napisala dva romana, Koža iz bombaža in V visoki travi. V zgodbi prvega, ki ga je priredila za radijsko igro, se soočita dva svetova oziroma dve kulturi: afriška (Burkina Faso) in evropska (Slovenija). Zanimivo je, da avtorica pripoveduje zgodbo v romanu skozi oči moškega prvoosebnega pripovedovalca, Afričana - hkrati pa takšna perspektiva nudi zunanji pogled tudi na našo kulturo, njeno zaprtost in samozadostnost. Roman je postavljen v širši družbeno-zgodovinski kontekst, opremljen z ozadjem afriške mitologije, radijska igra pa je intimnejša in je ta kontekst rahleje zaznaven.

Igro je režirala Irena Glonar, dramaturginja je bila Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster pa Jure Culiberg. Glavni vlogi sta odigrala Sabina Kogovšek Zrnec in Gašper Tič. Urednica Uredništva Igranega programa Radia Slovenija, ki je projekt realiziral, je Gabrijela Gruden – Lučka.