Londonska dražbena hiša Sotheby's bo na prodaj ponudila delo, nastalo v istem času kot slika, ki jo zasledimo v vsakem splošnem pregledu umetnosti 20. stoletja, Ulica (Die Strasse) iz leta 1913. Sliko, ki nosi naslov Prizor z ulice, bodo dražili 3. februarja, dražitelji pa se nadejajo, da bodo zanjo iztržili od pet do sedem milijonov funtov.

Gre za enega od enajstih prizorov z berlinskih ulic, ki jih je Ernst Ludwig Kirchner (1880-1938) ustvaril med letoma 1913 in 1915. Na dražbi ponujena slika, ki je tako kot ostalih deset del narejena v oljni tehniki, je bila doslej v zasebni lasti. Najbolj znano iz serije, prav že omenjena Ulico, pa hranijo v muzeju Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku.

Nemški ekspresionisti izpodrivajo impresioniste
Po besedah direktorice dražbe Helen Newamn so prav prizori z berlinskih ulic najbolj poznani motivi umetnikovega opusa. Omenjena motivika pa je tudi sicer pritegnila precej pozornosti med nemškimi ekspresionisti. Kot so še povedali v dražbeni hiši Sotheby's, se dela nemških ekspresionistov trenutno dobro prodajajo. Pravzaprav poznavalci že nekaj časa opažajo, da nemški ekspresionisti dobivajo na dražbah počasi položaj, ki so ga dolga leta imeli impresionisti. Zaradi finančne krize pričakujejo, da se bodo za sliko zanimali predvsem zasebni zbiratelji

Prav prizorom, ki veljajo za vrhunec Kirchnerjevega opusa, so lani posvetili razstavo v Momi z naslovom Kirchner in berlinske ulice. Med 3. avgustom in 10. novembrom je bilo na ogled sedem od enajstih Kirchnerjevih del na to tematiko. Postavitev pa je zaokrožalo še 60 del na papirju - risb, pastelov in grafik ter tri skicirke.

Žalostna usoda velikega umetnika
Berlinske ulice je Kirchner na svoja platna prenašal v letu, ko je razpadlo umetniško gibanje Die Brücke. Leto kasneje je Kirchner prostovoljno odšel služit v vojsko, a je leta 1915 doživel živčni zlom in bil odpuščen. Naslednji dve leti je preživel v sanatorjih v Taunusu in Davosu v Švici. Potem ko so leta 1937 Kirchnerju nacisti zasegli 600 del, ker je bila njegova umetnost razglašena za "degenartivno", se je leta 1938 ustrelil v Davosu.

M. K.