Oglas
Obnova morda najbolj znamenitega antičnega spomenika se je tokrat zapletla pri templju boginje Atene, ki naj bi sicer svojo prvotno podobo dobil že pred letom 2004, ko je Grčija gostila poletne olimpijske igre in je želela obiskovalcem z vsega sveta in gledalcem pred televizijskimi zasloni prikazati čim bolj veličastno podobo glavnih vedut države.
Temelji 'držijo' že skoraj dve tisočletji in pol
Načetost temeljev sicer ne bi smela presenetiti strokovnjakov za stare stavbe, saj je tempelj v čast zavetnici grškega glavnega mesta svoje mesto zavzel že okoli leta 420 pred našim štetjem, torej pred več kot 2.00 leti. Njegovo podobo, ki jo zaznamujeta dva niza štirih stebrov v jonskem slogu, je načrtoval arhitekt Kallikrates. Tempelj precej skromne velikosti krasi friz, ki na eni stranici prikazuje konferenco bogov grškega panteona, na drugih treh straneh pa prizore iz različnih znamenitih bitk.
Tok denarja se kar ne ustavi!
Nova težava pri obnovi Ateninega templja pa ne bo le upočasnila procesa obnove akropole, za katerega se tako ali tako zdi, da ne bo nikoli dokončan, pač pa bo zahtevala tudi dodatne investicije. 'Po domače povedano', treba bo priskrbeti še več denarja. In tega je bilo že do sedaj potrošenega ogromno. Samo od leta 1999 je obnova atenske akropole 'pogoltnila' več kot 28 milijonov evrov, od katerih jih je več kot 86 odstotkov prispevala Evropska unija.
Ko bo - če seveda kdaj bo - akropola popolnoma obnovljena bomo lahko tako očitno vsi državljani Evropske unije upravičeno zaznamovali vsak svoj kamen in ga označili kot svoj prispevek k obnovi kamnitega spomina na cvetočo civilizacijo, ki je položila enega od temeljev razvoja evropske znanosti, filozofske misli in kulture. Upamo seveda, da zadnjega priporočila nihče ne bo vzel resno in da ne bo treba kmalu začeti loščiti 'zaznamovanih' kamnov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje