Ministrstva in vladne službe imajo možnost sporočiti pripombe do 1. marca, nato sledi dokončna uskladitev dokumenta ter obravnava in sprejetje na vladi.

Tako so na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pojasnili glede programa, katerega pomen so pred dnevi izpostavili tudi na Institutu Jožefa Stefana (IJS). Na podlagi tega programa naj bi namreč potem nastal operativni podprogram za jezikovno opremljenost, potreben za sistematski razvoj jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik.

Razpravlja se od aprila 2011
Nastajanje osnutka programa sicer sega v april 2011, ko je pristojna ministrica imenovala osemčlansko delovno skupino za oblikovanje osnutka in redakcijo besedila nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012-2016. Komisijo je vodil Marko Stabej, člani pa so bili Helena Dobrovoljc, Tomaž Erjavec, Ina Ferbežar, Monika Kalin Golob, Simon Krek, Martina Ožbot in Darja Erbič.

Delovna skupina je končala delo 29. novembra 2011. V decembru 2011 se je tedanje vodstvo ministrstva seznanilo z rezultati njenega dela in prepoznalo predloženo delovno besedilo kot primerno podlago za nadaljevanje postopka priprave in sprejemanja programa.

Besedilo je bilo 1. maja 2012 objavljeno na spletnih straneh ministrstva, s čimer se je začela javna razprava, ki je bila končana 15. junija. Po končani javni razpravi in s tem opravljenem zbiranju in analizi pripomb je sektor za slovenski jezik opravil novo redakcijo delovnega besedila, na seji 29. junija pa je delovno besedilo preverila posebej za to imenovana projektna skupina.

Strokovna komisija za slovenski jezik je do 29. novembra lani opravila končno redakcijo delovnega besedila programa, minister pa je nato na podlagi interne presoje januarja letos odločil, da je pripravljeno besedilo primerno za nadaljevanje postopka.

Pot do večjezične Evrope 2020
Simon Krek iz Laboratorija za umetno inteligenco na IJS-ju je pretekli teden ob predstavitvi evropske študije z naslovom Strateški raziskovalni načrt za večjezično Evropo 2020 pojasnil, da mora Slovenija, če želi zagotoviti nujno potreben razvoj jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik, čim prej sprejeti omenjeni program in zatem še podprogram za jezikovno opremljenost.

Na podlagi tega dolgoročnega načrta bi vzpostavili specializirani znanstveni raziskovalni program za slovenske jezikovne vire in tehnologije. Rezultate teh raziskovalnih prizadevanj bi nato na enem mestu zbiral t. i. distribucijski in vzdrževalni center, ki bi zbrane vire po vzoru že delujočih podobnih centrov v drugih državah dal na voljo za uporabo tudi raziskovalcem iz drugih držav.

Aplikacije, ki lahko procesirajo naše govorjenje
Rezultat jezikovnih tehnologij so sicer računalniške aplikacije, ki znajo procesirati človeški govorjeni ali pisni jezik. Znani zgledi jezikovnotehnoloških računalniških programov so, denimo, črkovalniki in slovnični pregledovalniki, interaktivni osebni pomočniki na pametnih telefonih (npr. Siri na Applovem Iphonu), strojni prevajalniki, spletni iskalniki ter sintetizatorji govora v avtomobilskih navigacijskih sistemih.