Ob mednarodnem dnevu pismenosti, ki ga 45 let po vsem svetu beležimo 8. septembra, je Bralno društvo Slovenije, organiziralo okroglo mizo z naslovom Kaj, koliko in kako beremo.
Pri zbiranju podatkov, ki je potekalo dobre štiri mesece, so sodelovali s splošnimi in šolskimi knjižnicami, anketirali pa so 527 ljudi, ki obiskujejo knjižnice. "Kljub temu, da gre za nek splošen pokazatelj, so ti rezultati veljavni le za obiskovalce splošnih in šolskih knjižnic in ne odražajo bralnih navad v celotni populaciji Slovencev," pojasnjuje Sonja Pečjak iz Bralnega društva Slovenije in dodaja, da anketa prav tako ne odraža dejanskega razmerja in odstotka določene starostne skupine v celoti.
Anketiranci torej najpogosteje berejo tiskano gradivo, predvsem knjige, za branje pa se najpogosteje odločijo zaradi sprostitve in zabave. Uporaba e-knjig pa je relativno nizka, saj 75 odstotkov anketiranih takšen način branja sploh ne zanima. Knjige anketiranci kupujejo v povprečju enkrat do dvakrat na leto, in sicer predvsem zase ali za darilo.
Elektronsko gradivo anketiranci uporabljajo relativno pogosto, prvi motiv namena uporabe pa je zabava in sprostitev. Pri iskanju informacij se je pokazalo, da večina ljudi bolj uporablja elektronsko gradivo, pri gledanju filmov pa bolj prevladuje klasični način, preko televizije ali DVD predvajalnika.
Z višjo starostjo pogostost izposoje rahlo pada
Osnovnošolci dajejo revijam in knjigam prednost pred učbeniki, vsi vprašani v skupini osnovnošolcev in srednješolcev pa obiskujejo knjižnico, a pogostost izposoje rahlo pada glede na starost. Pri uporabi socialnih omrežij je pri osnovnošolcih na prvem mestu YouTube, pri srednješolcih pa Facebook.
Vprašani, ki sodijo v starostno skupino od 19 do 25 let, po revijah posegajo pogosteje kot osnovnošolci in srednješolci, učbenike pa berejo redko. Prvi razlog, zakaj berejo, je študij. Obiskujejo tudi knjižnico, a bistveno manj kot osnovnošolci in srednješolci. Tudi v tej skupini med socialnimi omrežji najpogosteje odprejo Facebook.
55 odstotkov vseh anketirancev predstavlja starostna skupina od 26 do 65 let. Z leti anketirancev raste tudi branje tiskanih gradiv, branje na spletu preko računalnika, telefona oziroma e-knjig pa pada. Po besedah Tilke Jamnik, ri starostni skupini nad 66 let velja omeniti, da od vseh skupin najbolj berejo tiskana gradiva, predvsem časopise in revije. Berejo predvsem zato, da dobijo informacije, manj pa za sprostitev in zabavo.
Bralno društvo Slovenije je pripravilo tudi strokovni posvet o vlogi slikovnih sestavin pri sporazumevanju ter o bralni pismenosti med dijaki in možnosti branja umetnostnih besedil.
Unesco opozarja na nepismenost
Unesco ob mednarodnem dnevu pismenosti ponovno opozarja na številne nepismene po vsem svetu. Nepismenih je po njihovih podatkih približno 793 milijonov odraslih ter 127 milijonov mladih med 15. in 24. letom starosti. Na Unescu opozarjajo, da je med nepismenimi prevladujejo ženske, največ nepismenih pa je v deželah Saharske Afrike ter južni in zahodni Aziji, medtem ko je več 90 odstotkov pismenih v Evropi, Severni Ameriki, centralni Aziji in Latinski Ameriki.

V Sloveniji bi bile potrebne nove raziskave
V Sloveniji so nazadnje pismenost preverjali ob popisu prebivalstva leta 1991 in tedaj je bilo med prebivalci, starimi 15 let ali več, po podatkih Statističnega urada RS nepismenih 0,46 odstotka prebivalstva. Leta 1998 so rezultati mednarodne raziskave pismenosti, ki so jo izvedli pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, razkrili, da je 77 odstotkov odraslih pri nas s svojimi pismenimi spretnostmi pod mednarodnim povprečjem. Pa vendar, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje raziskav s tega področja pri nas.