Omenjeni deli, ki ju je ustvaril baročni slikar Fortunat Bergant (1721-1769), sta od druge svetovne vojne veljali za pogrešani. Obstajale so le črno-bele reprodukcije iz leta 1922, ko sta bili na ogled na zgodovinski razstavi slovenskega slikarstva v Ljubljani, znan pa je bil tudi podatek, da sta bili še med drugo svetovno vojno v lasti Jožefa Hudoverniga iz Ljubljane. O njuni usodi in povojnem lastništvu je v umetnostnozgodovinskih krogih krožilo več bolj ali manj prepričljivih zgodb.

Sedem desetletij na varnem
Obe umetnini imata izjemno pomembno mesto v Bergantovem opusu, saj razkrivata duha tedanjega časa in slikarjev pozni slog, obenem pa sodita med najpomembnejša dela slovenskega baroka, kar je stroka več kot sedemdeset let vsakič poudarjala in hkrati obžalovala njuno izginotje, a v resnici sta bili ves ta čas sliki skrbno pospravljeni - po naključju sta ju odkrila lastnika in pred meseci sta se obrnila na sodnega cenilca za barok, Ferdinanda Šerbelja iz Narodne galerije.

Šerbelj je takoj prepoznal Bergantovi mojstrovini. To je bil eden izmed najbolj vznesenih trenutkov v njegovem profesionalnem delu, so zapisali v sporočilu za javnost pri Narodni galeriji, kjer so se nemudoma začela pogajati o odkupu slik, saj po njihovem mnenju sliki spadata v nacionalno zbirko. Pri tem so pridobili tudi podporo ministrstva za kulturo, ki je po poročanju časnika Delo namenilo 140.000 evrov za nakup "enega najpomembnejših odkritij v slovenski likovni umetnosti".

Več informacij o izjemni najdbi, neprecenljivih slikah in restavriranju obeh mojstrovin bodo javnosti posredovali v ponedeljek.