Oglas
Gre seveda za 2. 3. 1907 v Novem mestu rojenega baletnika in koreografa Pina Mlakarja, kateremu v čast poteka dogodek Nekdanje svečanosti. 11. 12. se je v SAZU-ju začel dvodnevni simpozij o delu para Pia in Pino Mlakar, sledila pa je predstavitev knjige Nekdanje svečanosti - Prispevki za monografijo Pie in Pina Mlakarja. Veliki sklep dogodka bo danes ob 19.30, ko bo v Cankarjevem domu na sporedu slovesna baletna predstava Nekdanje svečanosti.
Povzetek enajstih baletnih predstavPredstava, katere ponovitev bo 2. marca 2007 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Mlakarjevem rojstnem kraju Novem mestu, združuje plesalce ljubljanskega in mariborskega baletnega ansambla. Zasnova multimedialne predstave je kolažna. 21 odlomkov iz 11 koreografij Pie in Pina Mlakarja so na novo priredili Christine Eckerkle, Andreja Hriberšek, Bojana nenadović Otrin, Vojko Vidmar, Janez Mejač, Vlasto Dedovič in Maruša Vidmar, v kompleksno celoto pa jih je pomagal povezati režiser Igor Košir. Scenarij Danice Dolinar, Katarine Lavš, Igorja Koširja in Vojko Vidmar nas bo tako spomnil na predstave Lok, Vrag na vasi, Lepa Vida, Ohridska legenda, Ples čarovnic, Pepelka, Nekdanje svečanosti, Naše ljubljeno mesto, Mala balerina, Lisica Zvitorepka in Gor č'z izaro, z oblikovanjem koreografij, za katere sta Pia in Pino Mlakar zaznamovala zgodovino slovenskega baleta.
Brez Rudolpha von Labana bi bilo vse drugače
Za kariero pred kratkim umrlega Pina Mlakarja je bil zagotovo odločilen študij na Koteografskem inštitutu v Berlinu. Tam je vadil pod nadzorom imenitnega koreografa, plesalca in teoretika plesa Rudolpha von Labana; tam je tudi spoznal Pio Mlakar, prav tako Labanovo študentko, ki je postala njegova življenjska in plesna partnerica. Pred drugo svetovno vojno sta Mlakarjeva delovala na nemških odrih, po letu 1946 pa sta bila na čelu razvoja slovenskega baleta. Med letoma 1946 in 1952 ter v obdobju 1954-1960 je bil Pino Mlakar koreograf in plesalec ljubljanske Opere in baleta. V tem času je skupaj s Pio Mlakar širil repertoar slovenskega baleta ter obenem vzgajal slovenske plesalce in plesalke.
Dvakratna dobitnika Prešernove nagrade
Pia in Pino Mlakar sta opravila tudi več študijskih potovanj po Jugoslaviji, na katerih sta obenem širila svoje znanje in pridobivala novega. Čeprav sta bila baletnika, ju je navdušil tudi ljudski ples. Prvine tega sta vnesla tudi v svoje koreografije. Skupaj sta ustvarila deset celovečernih in 30 krajših baletov, za njuno najbolj uspelo stvaritev pa velja Lhotov Lok, ki sta ga leta 1945 predstavila v Münchnu. Njun koreografski prijem je zaznamoval tudi več dramskih in opernih predstav, katere sta dopolnila s svojimi koreografskimi vložki, z ljubljanskim baletnim ansamblom pa sta posnela tudi plesni film Ples čarovnic. Za svoje dosežke sta Pia in Pino Mlakar dobila tudi kar dve Prešernovi nagradi. Prvič se je to zgodilo že leta 1948, drugič pa leta 1972.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje