Mesto, ki skoraj štiriindvajset ur živi za zabavo in razposajenost, predvsem v svoji obsežni Francoski četrti (French Quarter), pravzaprav nikoli ne spi. Tu vladajo glasba, pijača, dobra hrana, vesela pesem in tudi razvrat. Za tiste, ki ga potrebujejo.

Sicer pa v New Orleansu prevladuje džez. Vse je v znamenju slavnega rojaka Louisa Armstronga, celo letališče se imenuje po njem. Pa tudi legenda o Mahaliji Jackson še živi. Tu je slavna ulica Basin Street (danes precej dolgočasna), o kateri poje lepa Armstrongova pesem Basin Street Blues; pri nas jo je uspešno izvajala in posnela Marjana Deržaj.

Seveda pa je New Orleans tudi mesto kulture. Imajo opero, znani simfonični orkester, več gledališč, pa tudi številne muzeje in galerije. Sam jih najraje obiskujem v ulicah Royal Street in Magazine Street; v prvi so manjši, zasebni, a zelo slikoviti in bogati hrami kulture, v drugi, v nekdanjih skladiščih (Warehouses) so večji in pomembnejši, celo otroški muzej imajo.

Ob Misisipiju je znani kompleks Riverwalk s številnimi trgovinami in restavracijami, predvsem takimi s hitro pripravljeno hrano. Od tam vozijo po reki bolj ali manj razkošne ladje, kot sta Creole Queen ali Natchez, a se je dobro izogniti njihovi reklami za džezovsko kosilo ali večerjo. Sam sem imel zadnjikrat slabo izkušnjo; namesto orkestra je igral le trio, hrana je bila slaba in neokusna, pijače pa so prodajali po zelo visokih cenah.

Mesto, v katerem se je mudil francoski impresionist
Še eno znamenitost ima New Orleans - Muzej Edgarja Degasa. Mati znanega francoskega slikarja - impresionista - je bila Kreolka iz tega mesta, a je vse svoje otroke rodila v Parizu, kamor je odšla še zelo mlada. Degas je rojstni kraj svoje matere obiskal le enkrat, dolgo po njeni smrti, a je na obisku pri sorodnikih ostal skoraj pet mesecev.

Na aveniji Esplanade je lepa hiša, v kateri je živel; v njej (in v sosednji) je v pritličju muzej, v zgornjih nadstropjih pa za drag denar oddajajo sobe (Bed and Breakfast). Vsak dan organizirajo dveurne vodene oglede muzeja. Zgovorna gospa, daljna Degasova sorodnica, pripoveduje o njegovem življenju, o družini, o bivanju v New Orleansu, razlaga njegove slike, seveda kopije tistih, ki so razstavljene v svetovnih muzejih. Nekaj pohištva je originalnega, večina pa iz poznejših let.
Obisk Degasovega muzeja v New Orleansu je prav zanimiv, čeprav ni v centru mesta in je treba do tja s taksijem ali z avtobusom.

Vladimir Frantar