Novomeška enota ZVKDS-ja in njegov restavratorski center so predstavili rezultate konservatorsko-restavratorskih posegov na treh baročnih slikah iz novomeške stolne cerkve sv. Nikolaja. Teh so se lotili po tem, ko so leta 2009 končali konservatorsko-restavratorske posege na najslavnejšem likovnem delu v cerkvi, sv. Miklavžu, ki ga je naslikal znameniti beneški mojster Tintoretto.

Zatem so prišle na vrsto tri baročne slike - Zadnja večerja Andreja Herrleina (1739-1817), Križanje neznanega avtorja in slika Kristus na Oljski gori Valentina Metzingerja (1699-1759). Dela so potekala več let in prinesla vrsto novih spoznanj o omenjenih umetninah.

Po zgledu Rubensove upodobitve
V spodnjem delu slike velikega formata Križanje (olje na platnu, 203 x 109) so odkrili zaradi njenega krajšanja skrito kakovostno naslikano veduto, ki so jo pri restavriranju tudi upoštevali. Neznani avtor iz 18. stoletja se je pri slikanju prizora križanja oprl na tedaj razširjene grafične liste Kristus na Križu slavnega Petra Paula Rubensa. Restavriranje dela je pokazalo njeno prvotno velikost in predvsem potrdilo izredno kakovost slike. Delo je najverjetneje naročil eden izmed novomeških proštov, saj je bilo v 18. stoletju čaščenje sv. Križa v novomeški kapiteljski cerkvi zelo razvito.

Metzingerjevo delo dobi datacijo
Metzingerjeva slika Kristusa na Oljski gori (olje na platnu, 167 x 82) je ena od šestih oltarnih slik tega baročnega slikarja, ki so nameščene v stranskih oltarjih. Čiščenje slike je razkrilo do zdaj neznani podpis slikarja in letnico nastanka dela 1753. Odkritje je verjetno presenečenje za umetnostne zgodovinarje, saj je do zdaj veljalo, da gre za delo z začetka Metzingerjevega ustvarjanja, zdaj pa je jasno, da ga je treba obravnavati kot pozno delo.

Konservatorsko-restavratorski posegi na Herrleinovi Zadnji večerji (olje na platnu, 174 x 129) so bili končani leta 2012. Pokazala se je bogata barvna paleta slike, njena stilna analiza pa do tedaj neznanega avtorja. Čeprav visi delo v prezbiteriju, na podlagi polkrožnega zaključka strokovnjaki sklepajo, da gre za oltarno sliko.

Konservatorsko-restavratorske posege na slikah je plačalo ministrstvo za kulturo, vključeni pa so bili v redni program delovanja restavratorskega centra.

Glavni oltar rezerviran za Tintoretta
Tintorettova upodobitev zavetnika kapiteljske cerkve sv. Nikolaja je seveda mlajša od omenjenih treh - beneški poznorenesančni slikar Jacopo Rubusti Tintoretto (1518-1594) jo je naslikal v 16. stoletju. Na glavni oltar novomeške kapiteljske cerkve je prišla po zaslugi novomeškega prošta Polidorja plemenitega Montagnane, ki jo je kupil za v požaru leta 1576 močno poškodovano cerkev.