Podelitev nagrad bo 11. junija v Kinodvoru.

"Eksistencialno izhodišče, ki določa doživljajsko prostornino poezije, še najbolje označuje nekaj Grafenauerjevih stavkov, kjer govori o neogibni samoti in osredotočenosti, v kateri edino lahko izkuša sebe, sestavljenega iz najrazličnejših doživetij, spoznanj, vtisov, travm," je žirija zapisala v obrazložitvi nagrade za življenjsko delo.

Grafenauerjeve pesmi so izšle v treh izborih: Pesmi (1979), Samota (1990) in Dihindih (2000), zbrane pesmi, skupaj s ciklusom novih, pod naslovom Diham, da ne zaide zrak, pa leta 2010. Omeniti velja tudi zbirko Prividi (2009), ki je nastala v sodelovanju s slikarko Alenko Sottler.

Kdo ne pozna Pedenjpeda?
Pomembno je zaznamoval tudi sodobno pesništvo za otroke in mladino. Uveljavil se je že s prvo zbirko Pedenjped (1966), ki je izšla v več ponatisih. Svoj pesniški opus za otroke je dopolnil z več knjigami in slikanicami. Več izdaj je doživela tudi pesniška zbirka za mladino Skrivnosti (1983), uveljavil pa se je tudi kot pisec pravljic za otroke (Majhnica, Mahajana in druge pravljice o Majhnici) in radijskih iger za otroke.

Svoje poetološke spise in interpretativne študije o slovenski poeziji od Prešerna do sodobnosti je izdal v treh knjigah: Kritika in poetika (1974), Izročenost pesmi (1982) in Tretja beseda (1991), ki jih je leta 2001 zbral v obsežnem delu Odisej v labirintu.

V slovenščino prevaja predvsem nemške pesnike. Prevode je večinoma izdal v knjižni zbirki Lirika. Njegove pesmi so prevedene v več svetovnih jezikov. Objavljene so bile v literarnih revijah in antologijah, izbori pesmi so tudi v samostojnih knjigah.

Od "panične" mame do interpretacije Bukowskega
Župančičevo nagrado za dveletno ustvarjanje (2012-2014) prejme prvakinja Slovenskega mladinskega gledališča, dramska in filmska igralka Janja Majzelj. Nagrajena je za vloge v predstavah Smrt kadi moje cigare avtorja Charlesa Bukowskega v režiji Ivane Djilas, Ljubezen, ki je nastala po konceptu in v režiji Andrasa Urbana, ter Služkinji Jeana Geneta v režiji Vinka Möderndorferja. Nagrado prejme tudi za vlogo v filmu Panika, ki je nastal po scenariju in v režiji Barbare Zemljič, in za vlogo v televizijski nadaljevanki Mamin dan režiserja Matevža Luzarja.

Filmska in videorežiserka, scenografinja, kostumografinja in performerka Ema Kugler bo nagrado prejela za izvedbo performansov Adagio ter Mojster in jaz in za celovečerni film Odmevi časa.

Filmski režiser, scenarist in književnik Metod Pevec bo nagrajen za celovečerni film Vaje v objemu.

Odločali so:
O letošnjih prejemnikih je odločala komisija pod predsedstvom Milčka Komelja, ki so jo sestavljali še Andrej Blatnik, Matevž Čelik, Jurij Meden, Gregor Pompe, Tomaž Toporišič in Vojko Vidmar. Nagrajence so razglasili na današnji novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića.