Na temo Humanistika med vrhunskim raziskovanjem in javnim servisom so se pogovarjali na okrogli mizi, ki je ob slovenskem dnevu evropske humanistike potekala v Atriju ZRC-ja SAZU-ja.

Okroglo mizo je uvedel državni sekretar z ministrstva za izobraževanje in znanost Tomaž Boh, ki je poudaril, da bi morali v Sloveniji povezati izobraževalni in raziskovalni prostor, ki trenutno delujeta ločeno. Namestnica predstojnika Inštituta za filozofske študije Nadja Furlan Štante meni, da je razlog za to ločitev prav pomanjkanje vedenja o tem, kaj humanistika je. Podobno kot večina drugih govorcev je poudarila, da morajo večkrat pojasnjevati, zakaj je humanistika pomembna. Zatakne pa se že pri tem, da ne daje instantnih rešitev.

Pozablja se na temeljno raziskovanje
Kot so opozorili govorci, sta državno in evropsko financiranje večinoma namenjeni projektom, in ne temeljnemu raziskovanju v določeni znanosti, kar je lahko za znanosti pogubno. Predstojnica Muzikološkega inštituta Metoda Kokole je pojasnila, da so pri projektnem financiranju točno določeni načrt dela, naloge in rezultati, ki morajo biti merljivi, uporabni, in če se le da, všečni medijem in širši javnosti. Temeljno raziskovanje pa je, kot je pojasnila, "sredica" vsake znanosti in temelji na virih. Težavo Metoda Kokole vidi v tem, da veliko slovenskih znanosti še ni raziskalo svojih virov, ko se je že vzpostavila evropsko naravnana shema projektnega financiranja.

Na ta način se financirajo zgolj projekti, ki prikažejo določeno znanost od zunaj, nimajo pa raziskanih temeljev, kar zamegljuje samo znanost. Po njenih besedah je logično, da EU financira projekte, ki nadgrajujejo znanosti, država pa bi morala poskrbeti za svojo osnovno kulturno in naravno dediščino.

Kritično do financiranja zaposlenih na univerzah in inštitutih
Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Marko Snoj je predstavil delo inštituta, ki mu "birokrati grenijo življenje, lobiji pa strežejo po njegovem denarju". Ob tem je spomnil na pomen jezika, "ki sega do robov vsake dejavnosti" in je edini, ki Slovence opredeljuje že od 6. stoletja dalje.

Kritičen je bil do financiranja države, ki bo, kot je karikiral, prej podprla projekt uporabe levega prilastka v določenem delu Prežihovega Voranca kot projekte temeljnega pomena za narod, kot sta pravopis ali lingvistični atlas. Prav tako je bil kritičen do razlik in financiranja zaposlenih na univerzah in na inštitutih. Kot pravi, lahko priznan univerzitetni profesor dobi z dodatki na delovno uspešnost tudi 160 odstotkov svoje plače, pri čemer je že osnovna tako visoka, da bi lahko zaposlil asistenta.

Zanemarjanje arheoloških najdb svetovnega pomena
Anton Velušček z Inštituta za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja je spregovoril o absurdnih razlagah v zavrnjenih projektih, ki izkazujejo popolno aroganco in nepoznavanje osnov arheologije. Opozoril je tudi na zanemarjanje pomena slovenskih arheoloških najdb, ki so edinstvene v svetovnem merilu.

Zgodovinar Aleš Gabrič pa je spomnil, da so humanisti manj zapravljivi od ekonomistov, "saj noben humanist ni naredil takšnih finančnih lukenj, kot so jih ekonomisti".