Na videz preprosta struktura, katere gradnja pa že več tisočletij buri duhove. Foto: RTV SLO
Na videz preprosta struktura, katere gradnja pa že več tisočletij buri duhove. Foto: RTV SLO
Džoserjeva piramida
Arheologi Egipt načrtno prekopavajo že več kot dve stoletji in vsako leto še vedno odkrijejo kaj novega. Foto: EPA
Piramide v Gizi
Skrivnostne piramide v Gizi včasih postanejo tudi kulise za umetniške projekte ali koncerte. Foto: EPA

Houdin trdi, da so Keopsovo piramido gradili od znotraj navzven. Do sedaj je prevladovala teorija, da so okoli oboda zgradili klančino, po kateri so dvigovali orjaške več ton težke gradnike. Ta teorija Houdina nikoli ni prepričala, saj bi za gradnjo klančine porabili preveč časa in kamna. Sam se je tako dokopal do domneve, da so kot klančino uporabili kar notranjo piramido, ki so jo nato postopoma nadgrajevali. Francoz tudi meni, da bi ta tehnika zahtevala bistveno manj delovne sile. Nekoč je veljalo, da naj bi bilo za postavitev skoraj 140 metrov visoke piramide potrebnih celo do 100.000 delavcev. Drzni Francoz pa meni, da bi utegnilo zadostovati že 4.000 mož; če so seveda gradili po "njegovi" tehniki.

Rešetanje piramide z radarskimi signali
Čeprav je Houdinova teorija o gradnji zadnjega še obstoječega čudesa starega sveta verjetna, pa jo mora podkrepiti z bolj določnimi dokazi. Zato se je povezal s francosko družbo Dassault systemes, ki se ukvarja z načrtovanjem in izdelavo tridimenzionalnih modelov novih tipov avtomobilov in letal. Mednarodna ekipa se tako sedaj ukvarja z ustvarjanjem tridimenzionalne simulacije gradnje Keopsove piramide. Projekt se morda niti ne zdi tako zelo zapleten. Vendar je. 14 inženirjev se bo dve leti ukvarjalo s skrivnostjo velike piramide, ki jo bodo "prerešetali" z radarskimi signali. Z radarjem in detektorji toplote bodo namreč skušali zaznati vse podrobnosti strukture piramide, ki bi jih sicer lahko našli le, če bi piramido kamen za kamnom razstavili.

Houdinova rešitev številka dve
Jean-Pierre Houdin pa je iz rokava potegnil še enega asa oziroma še eno teorijo o Keopsovi piramidi. Naznanil je razrešitev še ene uganke. Ta se nanaša na tako imenovano veliko galerijo, veliko nagnjeno dvorano, v katero se razširi hodnik, ki vodi v kraljevo sobano. Houdin meni, da so v to nagnjeno sobano namestili orjaško "protiutež", ki so jo uporabili kot del škripca, s katerim so dvignili pet orjaških - kaj pa v Keopsovi piramidi sploh ni orjaškega? - granitnih prečk. Vsaka od teh prečk, ki ležijo v različnih višinah nad tlemi faraonove dvorane, tehta kar okoli 60 ton. Seveda tudi to ostaja le teorija.

(Preveč) pogumni Francoz izziva usodo
Trenutno pa se mora Jean-Pierre Houdin ukvarjati še z eno teorijo. To je teorija o prekletstvu, ki se zgrne nad vsakogar, ki vstopi v piramido. In ta teorija mora Houdina, ki se bo s svojo odpravo kmalu podal v "drobovje" stavbe, ki je bila končana okoli leta 2570 pred našim štetjem, zelo skrbeti. Vsaj morala bi ga. Pa ga ne. Z nonšalanco, ki morda vendar prikriva vsaj malo strahu, je Francoz dejal: "Zakaj naj bi bil zaskrbljen? Vse, kar počnem, je to, da razlagam, da so bili tedanji arhitekti geniji in da je bil genij tudi Keops, ki je naročil gradnjo piramidalne konstrukcije. Kaj naj bi se mi zgodilo razen tega, da bi se mi Keops lahko zahvalil?"