Članica Nacionalni svet za kulturo (NSK) Jadranka Plut, ki je sejo vodila, je v uvodu spomnila, da je bilo na področju samozaposlenih že kar nekaj narejenega, a ne dovolj. ZUJIK je med drugim prinesel novosti na področju reševanja položaja najranljivejših skupin samozaposlenih, kulturne žepnine, spremembe glede računovodskih storitev in možnosti izkoriščanja bolniškega dopusta, a le po 30. dnevu bolezni.

Bolniški dopust šele po 30 dnevih bolezni
Prav to je ena od težav, ki vodijo v razmislek, kako depriveligiran je položaj samozaposlenega v kulturi v primerjavi z zaposlenim. Na 30. dan bolniške si lahko že na pol mrtev, vmes pa moraš vseeno delati, je opozorila samozaposlena, publicistka in producentka Jedrt Jež Furlan.

V času ministrovanja Uroša Grilca je direktor CUK Kino Šiška Simon Kardum vodil delovno skupino, ki je pripravila aktualni ZUJIK, hkrati pa je pripravila tudi predlog novega zakona o kulturi. Ta ima zdaj status delovnega gradiva aktualne ministrice. Kardum meni, da bi morali o vsebinah v tem predlogu zakona in predlogih skupine SRČ javno razpravljati.

Predlagane olajšave
Med drugim se je skupina po Kardumovih besedah pogovarjala o denarnih spodbudah za to, da se nekdo odloči za status samozaposlenega, in o ureditvah plačila dodatnih stroškov dela, kot sta prehrana in prevoz. Predlagali so tudi, da bi določili minimalno višino cene za določeno avtorsko delo ali storitev ter da bi veljavo pravice do plačila prispevka samozaposlenim raztegnili s treh na pet let.

Kako zakonodajo narediti prijaznejšo?
Seje se je na začetku udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ki je spomnila, da so v letošnjem proračunu za samozaposlene zagotovili višja sredstva kot lani in znašajo slabih šest milijonov evrov. Na ministrstvu si, tako Bizjak Mlakarjeva, želijo izenačiti pravice samozaposlenih s pravicami zaposlenih glede izplačila stroškov dela in odpraviti težavo normiranih stroškov, zaradi katerih se tistim, ki zaslužijo najmanj, jemlje največ. Prav tako si po njenih besedah prizadevajo, da bi bila zakonodaja za samozaposlene prijaznejša. Rešitve že pripravljajo in jih bodo v parlament posredovali še letos.

Težava pri samozaposlenih je med drugim, da različne regulativi težko zadovoljijo delujoče na številnih področjih umetnostih. Režiserka Urša Menart in Jedrt Jež Furlan sta opozorili še, da ustvarjalec v kulturi ne more prijaviti več poklicev na razpisih, četudi jih dejansko opravlja.

Predsednik Društva Asociacija Andrej Srakar je opozoril, da je problem razprav, kot je bila današnja, ta, da se vselej ostaja na problemski ravni. Ne uspemo se zediniti glede petih temeljnih točk, ki bi jih bilo treba na področju samozaposlenih urediti, je dodal in opozoril, da brez resne analize področja ne bo mogoče kar tako urediti.

Samozaposlena umetnica Marija Mojca Pungerčar je med drugim opozorila, da na trgu preprosto ni dovolj dela za dostojno preživetje. Dodala je, da najmanj 25 odstotkov samozaposlenih v kulturi ne dosega ravni minimalne bruto plače, hkrati pa jim status onemogoča, da bi se prijavili na zavod.

Na koncu seje so oblikovali sklep, da bi znotraj NSK-ja ustanovili delovno skupino, ki bi opravila natančno analizo vseh na seji prepoznanih težav in vanjo vključila tudi specifike po področjih. Na podlagi tega bi skupina lahko pripravila tudi konkretne predloge ukrepov, kako urediti položaj samozaposlenih.