Na razpravi, ki so jo pripravili v Slovenski matici v Ljubljani, je pisatelj Drago Jančar uvodoma med drugim dejal, da je Evropa v zadnjem času doživela večje pretrese, kot so na primer ulični boji na Nizozemskem ali dogodki ob objavi Mohamedovih karikatur na Danskem, ki koreninijo v nasprotjih med islamom in zahodno civilizacijo ter kličejo po vnovičnem premisleku evropskega družbenega konteksta in evropske identitete. Kot poudarja Jančar, ni rečeno, da se je spopad civilizacij že zgodil, zagotovo pa obstaja prepad med vrednotami. Da se bo dobršen del sveta globalizaciji uprl, je bilo po Jančarjevih besedah jasno že na začetku novega tisočletja, ta upor pa je najizrazitejši tam, kjer je doma islam in kjer se je obdržal tradicionalen način življenja.

Jančar se je dotaknil tudi umika Mozartove opere Idomeneo z repertoarja Nemške opere v Berlinu in dejal, da se je Evropa ob tem spopadla z vprašanjem najobčutljivejše točke svobode izražanja, torej v umetnosti, dogodek pa označil za samocenzuro.

Filozof Edi Kovač je poudaril, da gre pri islamu za fundamentalizem, ki ne sprejema racionalne razlage svetih tekstov. Po njegovih besedah je razlika med judovsko in krščansko tradicijo ter islamsko na drugi strani v tem, da je pri prvi mogoča razlaga svetih tekstov, v drugem pa ta ni mogoča, ampak jo zamenja disciplina, zato fundamentalizem pri muslimanih ni stranpot. Kovač dodaja, da islam ni razvil intelektualne distance do podob, zato je tudi vsaka upodobitev versko sporna, Mohamedovega obličja pa naj bi se sploh ne upodabljalo.

Za gradnjo svetovnega etosa
Tine Hribar je izrazil mnenje, da zahodna civilizacija ne bi smela svojega modela razširjati po vsem svetu, saj to vedno vodi v konflikte, ob tem pa je prepričan, da bi morali graditi svetovni etos in poiskati najmanjše skupne imenovalce, ki so skupni vsem regijam in kulturam. Ob tem je opozoril na vprašanje, kaj danes sodi v svetovni etos in spregovoril o svetosti življenja ter ob navezavi na to o smrtni kazni in pravici do splava.

Z osredinjenjem na človeško dostojanstvo
Kot meni sociolog in pisatelj Igor Škamperle, je spopad med tremi religijami spopad znotraj skupne hiše, nevarnost za prihodnost pa je po njegovih besedah treba iskati v spopadanju z azijskimi modeli. Škamperle pravi, da ima zahodna kultura v sebi že od vsega začetka univerzalističen nagib, za katerega meni, da ne bi bil sporen, če bi se osredinili na spoštovanje do drugega in na človeško dostojanstvo.

Šala kot artikulacija skrajne stiske
Pesnik Boris A. Novak se ni strinjal s Kovačevimi mislimi, da islam ne pozna humorja, ob tem pa še poudaril, da je resnost značilna za vsako religijo in tudi pri krščanstvu ni opazil posebnega humorja. Na tem mestu je opozoril na Freudovo tezo, da je šala vedno artikulacija skrajne stiske. Nasprotja med Zahodom in Vzhodom se po Novakovih besedah na Zahodu izražajo kot tleča državljanska vojna, napetosti med rasisti in islamskimi skrajneži pa so tako izrazite, da se utegnejo vsak trenutek sprožit konflikt.

Izrazil je tudi prepričanje, da je svoboda izražanja temelj zahodne civilizacije in da obstajajo univerzalne vrednote, o katerih se ni mogoče pogajati. Ob tem se je dotaknil tako primera Mohamedovih karikatur kot Mozartovega Idomenea in poudaril, da bi bilo po njegovem mnenju treba zavzeti stališče, da je svoboda izražanja vrednota, ki je ne bi smele omejevati grožnje in nasilje.