Trubar je za vedno spremenil tok slovenske zgodovine, pri njegovi vztrajnosti bi se veljalo zgledovati, sta izpostavila predsednik DZ-ja Milan Brglez in predsednik odbora Dragan Matić.

Po Brglezovih besedah je Trubar, čeprav je bil pregnan iz domovine, za vedno ohranil ljubezen do slovenskega jezika in si vse življenje prizadeval za to, da bi ga približal sleherniku. Naloga mu je uspela: s prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku je postavil temelje za razvoj slovenskega knjižnega jezika, temelje za kulturni razvoj in napredek, predvsem pa je do tedaj na številne dežele razdeljeno slovensko ljudstvo povezal s prav posebno vezjo - s porajajočo se narodno zavestjo, je poudaril predsednik DZ-ja.

Jezik, za katerega se je Trubar boril, jemljemo za samoumeven
S tem nam je po njegovem mnenju dal v roke močno orožje, ki nam je omogočilo, da smo razvili narodno zavest in narodno pripadnost, pa tudi pojem domovine, njegove besede Stati inu obstati pa smo na ta način uresničili v vsej njihovi polnosti. Vendar pa Brglez meni, da samostojnost in neodvisnost države, ki ju bomo kmalu praznovali, po 25 letih jemljemo in razumemo vse preveč samoumevno, podoben je tudi odnos do jezika.

Ker je bila ta danost v Trubarjevem času drugačna, Brglez meni, da bi vsaj ob njegovem rojstnem dnevu morali razmisliti o tem, kaj nam jezik pomeni, kam nas je pripeljal in kaj nam je omogočil. Predvsem pa je Trubarjev dan primeren trenutek za premislek tudi o našem odnosu do slovenske kulture in domovine, je še poudaril predsednik DZ-ja.

Slovenščina za digitalno dobo
Tudi Matić je izpostavil Trubarjeva prizadevanja za slovenski jezik, za katerega, kot je dejal, zmerljivka, da gre za jezik hlapcev in dekel, danes nima več osnove. Vendar pa je opozoril na izziv - jezik digitalizacije in globalizacije, s katerim se srečuje ves svet. Po njegovem mnenju mora slovenščina ostati enako dobro opremljena za digitalno dobo kot jeziki z večjim številom govorcev, saj po predvidevanjih nekateri jeziki tega prehoda zaradi nerazvitih orodij ne bodo preživeli.

"Zato je pomembno, da se jezikovno opremimo za prihajajočo dobo, da bo slovenščino razumela tudi umetna inteligenca, na nacionalni ravni pa bo morala postati del e-izobraževanja, e-zdravstva, e-sodstva ipd." Ključno po Matićevih besedah je, da se tega izziva lotimo s predanostjo in vztrajnostjo, pri tem pa se lahko zgledujemo prav pri protestantskih piscih 16. stoletja.

Proslavo so obogatili učenci Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu s predstavo Tisti grad tam nekje in glasbo, značilno za Trubarjev čas.

DZ je Trubarjev dan kot državni praznik, ki ni dela prost, sprejel junija 2010. Pobudo zanj je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Kot avtor prvih tiskanih knjig v domačem jeziku, Katekizma in Abecednika, velja Trubar (1508-1586) za utemeljitelja slovenščine.