"Ko smo začeli delo, nismo videli ničesar, vse je bilo črno," razlaga vodja projekta Barbara Mazzei. "Različna valovanja in kromatična selekcija nam omogočajo, da odstranimo črne anomalije, ne da bi se pri tem dotaknili barv pod plastjo," njene besede povzema Telegraph. Do pred nedavnim takšnega restavratorskega dela ne bi mogli uresničiti, saj bi ob ročnem posegu obstajala nevarnost, da bi freske poškodovali, še pojasnjuje.

Po posegu so zdaj vidne stropne poslikave dveh kript, v katerih so umrle pokopavali trgovci, ki so obogateli v dobro organizirani trgovini z žitom. V času, ko je bil vsak Rimljan upravičen do dnevne količine kruha, so imeli monopol nad trgovino z žitom visoki rimski oblastniki. Arheologi so posebej navdušeni nad več freskami, ki ponazarjajo, kako so žito z različnih koncev Sredozemlja z ladjami pritovorili v rimsko pristanišče Ostia, od tam pa tovor naložili na manjše ladje in ga po Tiberi pripeljali do skladišč v samem cesarskem središču.

Rajske ptice in Noetova barka
Stropne freske kript teh bogatih funkcionarjev ustrezajo značilni starokrščanski ikonografiji. V središču je Kristus na prestolu z dvema postavama. Strokovnjaki domnevajo, da gre bodisi za sv. Petra in Pavla bodisi za rimska mučenika sv. Nerija in sv. Ahileja. Ohranili so se svetopisemski prizori, kot je denimo Noe in njegova barka, iz Nove zaveze pa čudež, ko Jezus nahrani množico. Zraven so upodobitve pavov, rajskih ptic in kot takšnih znanilk posmrtnega življenja. Stene katakomb so bile poslikane okoli leta 360, slabega pol stoletja po Konstantinovem ediktu.

Združitev poganske in krščanske ikonografije
Vidna je tudi upodobitev Jezusa, dobrega pastirja z jagnjetom na ramah, ovco in kozo ob nogah. Obdajajo ga figure, ki žanjejo in nabirajo sadje, kar je odmev poganskega ponazarjanja letnih časov. Združevanje stare poganske in nove krščanske ikonografije ni posebnost, temveč jo najdemo na zgodnjekrščanskih stvaritvah po vsem cesarstvu. Po besedah Barbare Mazzei je to znak, da je družina pred kratkim sprejela krščansko vero. Kot je ob odkritju očiščenih fresk pojasnil Fabrizio Bisconti, predstojnik vatikanskega oddelka, ki upravlja katakombe, so bili bogati Rimljani med zadnjimi, ki so sprejeli krščansko vero. "Do sredine 4. stoletja so bili vsi pogani," pravi.

Krištof Kolumb katakomb
Po propadu rimskega imperija so katakombe postopoma opustili in nanje pozabili. V 16. stoletju jih je znova odkril amaterski arheolog Antonio Bosio, ki je odkritje pospremil z vpisom svojega imena na freske. "Imel se je za Krištofa Kolumba katakomb," je dejala Barbara Mazzei. Kot so ob tej priložnosti razložili strokovnjaki, je zgodba o tem, kako so kristjani v tistem času v katakombah na skrivaj pokopavali mrtve, v resnici mit. Razlog za izkop katakomb je ležal drugje, in sicer so tako lahko pokopali številne umrle, plačevali pa samo davek za zgornje zemljišče.