"Če posamezni imetnik meni, da mu ni bil pravilno izplačan avtorski honorar, lahko naslovi zahtevek na tisto pravno osebo, ki ima dovoljenje za kolektivno upravljanje njegovih pravic," so še zapisali na URSIL-u.

Desetletje brez izplačanih nadomestil
Kot so poročali slovenski mediji, naj bi Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije (Sazas) zbrane prispevke od prihodkov kabelskih operaterjev, ki bi jih moralo izplačati avtorjem, nakazovalo švicarskemu zasebnemu združenju Agicoa. Avtorji naj ne bi od Sazasa celo desetletje prejeli nobenega nadomestila za kabelsko retransmisijo. Vsak kabelski operater, ki predvaja filme in s tem ustvarja prihodek, mora del prihodka deliti s (so)avtorji. Kot je poročal časopis Dnevnik, so do leta 2010 ta denar v imenu avtorjev zbirali na Sazasu, zadnjih šest let pa ga zbira Zavod AIPA. Organizaciji bi morali zbrani denar izplačati režiserjem, producentom in scenaristom, vendar z izjemo štirih skoraj nihče od Sazasa med letoma 2001 in 2010 ni prejel niti centa, še piše časopis. Po poročanju portala 24ur.com je mogoče o sumljivosti nakazil Sazasa sklepati iz sodbe v Belgiji, kjer je sodišče odločilo, da Agicoa sploh nima dokazil za zastopanje imetnikov pravic avdiovizualnih del.

Na medijsko razkritje so se odzvali v Zavodu za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), kjer menijo, da so medijske objave "razgalile vse slabosti sistema kolektivnega upravljanja v Sloveniji". V zapisu na svoji spletni strani so opozorili tudi na pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora. Spomnili so, da bi morala prav vsaka transakcija znotraj sistema kolektivnega upravljanja v Sloveniji temeljiti na ustreznih listinah.

"Prav na tem področju so se na strani države pokazale pomanjkljivosti sistematičnega strokovnega nadzora. Ob tem pa je še huje, da se za toleriranjem nadzorovanega odtekanja sredstev skrivata odsotnost vizije upravljanja nekega področja in popoln neposluh za nacionalne interese. V mislih imamo zlasti državne organe, ki bi morali skrbeti predvsem za dobro razvoja slovenske ustvarjalnosti in jo delati konkurenčno v evropskem prostoru," je zapisal direktor Zavoda AIPA Gregor Štibernik.

Po njegovi presoji smo v Sloveniji priča trku dveh sistemov: anglo-ameriškega in evropskega. Ta je bolj usmerjen v ustvarjalca, podpiranje kreativnosti in ohranjanje raznolike kulturne dediščine, ki je izrednega pomena za Evropo, je pojasnil Štibernik. Dodal je, da mora Slovenija kot članica tega prostora "ustrezno zaščititi svoje nacionalne interese, del katerih so tudi avdiovizualni sektor in avtorske pravice".

Prepričan je, da ne smemo popustiti pritiskom korporacij ob uveljavljanju teh, temveč se morajo država z vsem svojim aparatom in Uradom RS za intelektualno lastnino na čelu, kolektivne organizacije in tudi kabelski operaterji držati osnovnih načel upravljanja z avtorskimi pravicami in delovati v dobro nacionalne ustvarjalnosti in evropske kulture.

URSIL: Če imetnik pravic svojega dela ne prijavi v repertoar, ga ni mogoče identificirati
Na URSIL-u so v povezavi s tem, da naj bi Sazas desetletje nakazoval milijone evrov zasebni družbi v Švico, namesto da bi denar izplačal slovenskim avtorjem, med drugim spomnili na memorandum o ureditvi avtorske in sorodnih pravic za televizijske in radijske programe, retransmitirane v kabelskih sistemih v Sloveniji iz leta 1999. Memorandum so Sazas, Agicoa, Evropska radiodifuzna zveza (EBU) in VPRT (pozneje VG Media) kot imetniki pravic sklenili z Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije. Z memorandumom se je za kabelske operaterje kot uporabnike varovanih del na enem mestu uredilo vprašanje zakonite kabelske retransmisije. Sazas se je že z memorandumom zavezal, da bo med drugimi sodeloval z Agicoo.

Sazas je nato leta 2001 pridobil zgolj začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic v primeru kabelske retransmisije, ker ni izpolnjeval pogojev za kolektivno organizacijo, določeno po zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (Zasp). Hkrati s tem za Sazas tudi niso veljale vse obveznosti kot za organizacije z rednim dovoljenjem.

Začasno dovoljenje je bilo Sazasu izdano, da se je kabelskim operaterjem omogočila "zakonita kabelska retransmisija avdiovizualnih del". Imetniki pravic na avdiovizualnih delih namreč leta 2001 še niso ustanovili svoje kolektivne organizacije, zaradi česar kabelski operaterji niso mogli pridobiti pravic za kabelsko retransmisijo.

Kot so zapisali na URSIL-u, je Sazas sredstva, ki jih je zbral na podlagi memoranduma oziroma v času veljavnosti začasnega dovoljenja, delil tako, da je del sredstev obdržal in razdelil v Sloveniji, del sredstev pa nakazal v tujino, tudi Agicoi. "Glede na to, da se v Sloveniji kabelsko retransmitirajo pretežno tuja avdiovizualna dela, pripadajo avtorski honorarji za to uporabo pretežno tujim imetnikom pravic," so zapisali na uradu. Sazasu je začasno dovoljenje poteklo ob izdaji rednega dovoljenja Zavodu AIPA leta 2010.

Izvorni imetniki pravic na avdiovizualnih delih so avtorji oziroma soavtorji. Po pojasnilu URSIL-a Zasp določa pravno domnevo, da so soavtorji, ko so sklenili pogodbo o filmski produkciji, pogosto izključno in neomejeno na filmskega producenta prenesli vse svoje materialne avtorske in druge pravice na avdiovizualnem delu: "To pomeni, da je v praksi najpogosteje imetnik pravic na avdiovizualnem delu filmski producent." Agicoa naj bi upravljala prav pravice filmskih producentov. Težave nastopijo, če imetnik pravic ne prijavi svojega dela v repertoar, saj tisti, ki upravlja pravice, ne more identificirati imetnika pravic in mu ne more izplačati pripadajočih sredstev.

Sazas: Vsi, ki so priglasili svoje zahtevke, so prejeli avtorski honorar
Na Sazasu so med drugim zapisali, da je bila delitev avtorskih nadomestil imetnikom avdiovizualnih pravic v primeru kabelske retransmisije v domeni mednarodnega združenja Agicoe, ki je spremljalo sporede TV-programov v Sloveniji. Ob tem so opozorili, da se v kabelski retransmisiji predvaja več kot 200 televizijskih programov, v katere so poleg domačih vključeni tudi tuji avtorji in producenti.

Tudi na Sazasu so spomnili, da mora avtor oziroma imetnik pravic kolektivni organizaciji priglasiti svoj repertoar in potrebne podatke za avtorsko izplačilo. Vsi domači imetniki, ki so Agicoi prijavili svoj repertoar in podali svoje podatke in zahtevke, so, tako Sazas, prejeli pripadajoči jim avtorski honorar za predvajanje svojih del v kabelski retransmisiji. Avtorji, čeprav filmskih uspešnic, katerih delo se ni uporabljalo v kabelski retransmisiji, pa do s tem povezanih nadomestil niso upravičeni.

Kot so še pojasnili, je bilo s sklenitvijo memoranduma in izdajo začasnega dovoljenja Združenju Sazas na pobudo Komisije EU-ja in v koordinaciji URSIL-a odpravljeno takratno protipravno stanje piratstva, saj brezplačna uporaba avtorskih del po samem zakonu in evropski zakonodaji ni dopustna. Sazas je na tej osnovi začel izvajati avtorsko varstvo tudi v primerih, ko se avtorska avdiovizualna dela kabelsko retransmisirajo.

Opozorili so še, da je pri nedavnih medijskih objavah spregledano ključno dejstvo, in sicer narava izdanega dovoljenja. Združenje Sazas je imelo namreč začasno dovoljenje za kabelsko retransmisijo. Pravna podlaga za izdajo začasnega dovoljenja URSIL-a pa je bistveno drugačna, kot če bi bilo izdano redno dovoljenje na podlagi zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Imetniki pravic, to so avtorji avdiovizualnih del in producenti, namreč do takrat še niso ustanovili svoje kolektivne organizacije, kar kaže na to, da niso imeli interesa po kolektivnem zastopanju, so zapisali na Sazasu.