V sredo je radovljiška občina podpisala listino o prijateljstvu s češko občino Ivančice, kjer je bil rojen Linhartov oče. V Radovljico se je kot nogavičarski mojster preselil okoli leta 1750, 11. decembra 1756 pa se je rodil Anton Tomaž, ki je pozneje postal znan kot dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Foto: MMC RTV SLO
V sredo je radovljiška občina podpisala listino o prijateljstvu s češko občino Ivančice, kjer je bil rojen Linhartov oče. V Radovljico se je kot nogavičarski mojster preselil okoli leta 1750, 11. decembra 1756 pa se je rodil Anton Tomaž, ki je pozneje postal znan kot dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Foto: MMC RTV SLO
Anton Linhart Linhart
Linhart je živel v času, ko so habsburško monarhijo Marije Terezije in Jožefa II. pretresale razsvetljenske misli, ki so se 'bojevale' v imenu razuma, znanja, strpnosti in verske svobode. Njegovi sodobniki Žiga Zois, Valentin Vodnik in Jernej Kopitar so k razvoju slovenske kulture veliko prispevali. Foto: RTV SLO
Linhart se je ukvarjal z zgodovinopisjem, predvsem pa je znan po prvi slovenski komediji Županova Micka, ki je pravzaprav priredba komedije nemškega dramatika Richterja Die Feldmühle (Podeželski mlin). Napisal pa je še eno komedijo, tokrat po vzoru Beaumarchaisove komedije Figarova svatba, Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Njegovo prvo književno delo, pesniška zbirka v nemščini Cvetje s Kranjskega (Blumen aus Krain), je nastalo še med študijem.

Že na predvečer praznika so v radovljiški graščini odprli prenovljeni atrij, ki je nov kamenček v mozaiku celovite prenove znamenitega srednjeveškega objekta.

Kamen na kamen - renovacija
Najobsežnejša dela za prenovo radovljiške graščine so se začela pred praznovanjem 250. obletnice Linhartovega rojstva. Tokratna, že četrta faza obnove, ki se je začela konec lanskega leta, pa je obsegala obnovo zahodne, vzhodne in severne fasade, zamenjavo strehe, obnovo atrija in vgraditev dvigala, ki bo tudi gibalno oviranim osebam omogočil dostop do prostorov v višjih nadstropjih. Skupna vrednost del je znašala 650.000 evrov, poleg občine pa jih je sofinancirala služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

V obnovljenem atriju bosta recepcija in informacijska točka za celotno graščino. Prihodnje leto se prenova nadaljuje: začeli bodo urejanje stotih kvadratnih metrov depojskih prostorov, ki jih potrebujejo Muzeji radovljiške občine, prenovo prednje fasade in prenovo trakta, ki graščino povezuje s cerkvijo. Načrtovana sta tudi opremljanje baročne dvorane in konec prenove kletnih prostorov z dodatno dvorano.

Sredino odprtje prenovljenega dela graščine je spremljala uprizoritev treh prizorov iz življenja Josepine Hočevar, saj prav letos mineva sto let od postavitve vodnjaka in spomenika tej radovljiški dobrotnici. Za pomembno delo se bodo drevi v Radovljici zahvalili tudi tistim, ki so v zadnjih letih veliko prispevali h kulturnemu in družbenemu življenju občine.

Najbolj zaslužni meščani preteklega leta so:
Letos bodo plaketo Antona Tomaža Linharta prejeli Janez Kosmač, ki že več kot 50 let aktivno deluje v pihalnem orkestru Lesce, Verena Štekar-Vidic, ki je pomembno prispevala k uveljavitvi Muzejev radovljiške občine in k postavitvi stalne razstave o Linhartu, ter Vilko Ovsenik, ki je v svojih 80 letih življenja ustvaril velike dosežke na glasbenem področju tudi pri soustvarjanju Avsenikove glasbe. Medalja občine bo pripadla družini Vidic za prispevek k obnovi in oživljanju starega mestnega jedra Radovljice ter Jožetu Pavliču za pesniški opus in bogatitev ljubiteljske kulture v kraju.

Pečat občine bodo letos prejeli Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, ki praznuje 50 let delovanja, Vesna Gaberščik za tvorno sodelovanje med Naravoslovno tehnično fakulteto in radovljiško občino na področju raziskovanja pretekle in sodobne oblačilne kulture, Francka Kocjan za uspešno vodenje in razvoj Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica ter posthumno Roberto Sapio, tajnik italijanske občine Sondrio za prispevek pri vzpostavitvi odnosov in podpisu listine o prijateljstvu med občinama pred 15 leti.