Oglas
Odkritje arheološkega najdišča je pogojeno po eni strani s predhodnimi terenskimi pregledi, terensko topografijo, z odkritji ob gradbenih nadzorih, slučaju so prepuščene le naključne najdbe.
Število izkopavanj je v letih različno, saj je naš slovenski prostor izredno zanimiv za tovrstne posege.
In prav okrog teh predmetov se vrti delo arheologov, ki so konec preteklega leta nagrado za življenjsko delo podelili Miri Strmčnik Gulič z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arheologinjo, ki se je uveljavila kot raziskovalka, konservatorka in pedagoginja, je Slovensko arheološko društvo med drugim nagradilo za delo, ki je obsegalo začetek in oblikovanje arheološke spomeniškovarstvene dejavnosti na mariborskem območju, populariziranje stroke ter uveljavljanje slovenske arheologije doma in v svetu z občasnimi razstavami in predstavitvami svojih raziskav doma in v tujini.
Arheologi pozimi najbrž bolj ali manj počivate, vsaj kar zadeva terensko delo. Lahko morda že vsaj okvirno predvidite, kakšne najdbe in kje se obetajo v prihodnje? Je to povsem odvisno od slučajnih odkritij ali se morda že pripravljate na nova odkopavanja?
Terensko delo je pozimi zaradi vremenskih razmer oteženo oz. v določenih situacijah nedopustno, ker se uniči večji del arheoloških struktur in izpovednost stratigrafskih enot. Terensko delo je le del arheološkega dela, tako da se v zimskih mesecih osredotočamo na urejanje dokumentacije, pregled arheoloških depozitov oz. najdb, študijsko pripravo gradiva za objavo in seveda sprotno vsakodnevno delo. Odkritje arheološkega najdišča je pogojeno po eni strani s predhodnimi terenskimi pregledi, terensko topografijo, z odkritji ob gradbenih nadzorih, slučaju so prepuščene le naključne najdbe.
Gradnja avtocestnega omrežja prinese nove priložnosti tudi za delo arheologov. Imate pred začetkom tovrstnih gradbenih del kakšna posebna pričakovanja, odvisna od kraja gradnje? So od tega morda odvisne tudi morebitne predpriprave na predvidena arheološka izkopavanja?
Arheološka stroka je v zadnjem času zaradi gradnje avtocestnega križa postavljena pred velike izzive in s tem seveda tudi obveznosti. Nekatera najdišča so že znana po literaturi oz. po posameznih najdbah, posebej pa rezultati predhodnih arheoloških terenskih pregledov že nakazujejo vsebnost najdišča, vendar se najdišče pokaže v vsej svoji vsebini in izpovednosti šele po odkrivanju. Priprave na izkopavanje morajo biti temeljite tako v strokovnem kot logističnem smislu. Vsako najdišče zahteva celovit pristop in prav predhodne priprave, vključno s študijem prostora in že poznanih najdb ter rezultatov, odločilno vplivajo na kvaliteto izkopavanj.
Obstaja kakšno območje v Sloveniji, za katerega ste prepričani, da skriva še neodkrita bogata najdišča?
Takšna območja je težko napovedati, vendar so prav gotovo še najdišča, ki jih ni prizadela intenzivna gradnja ali intenzivna kmetijska obdelava. Število izkopavanj je v letih različno, saj je naš slovenski prostor izredno zanimiv za tovrstne posege.
Morda veste, koliko arheoloških izkopavanj poteka približno letno v Sloveniji oziroma na koliko najdišč naletite?
Število izkopavanj je tako po obsegu kot po številu odvisno od gradbenih posegov, kjer izvajamo predhodna zaščitna in reševalna arheološka izkopavanja.
Kje v Sloveniji so imeli v zadnjem času arheologi največ dela?
Svoje moči smo morali zbrati predvsem na območja gradnje avtocest na Dolenjskem, v Prekmurju ter na Štajerskem ter pred gradnjo velikih trgovskih centrov oz. obrtnih con na Ptuju, v Celju, Slovenski Bistrici in Mariboru, če se dotaknem le najbližjih mojemu delovnemu področju.
Koliko arheologov dela na enem najdišču? Je to odvisno zgolj od površine ali sta tudi gostota najdb in morebitna občutljivost najdišča pomembna dejavnika pri določanju števila arheologov?
Število arheologov na najdišču je odvisno od površine, globine in narave arheološkega najdišča (grobišče, nasebina; eno ali večfazna poselitev, različne vrste poselitev ali pokopov ...), od pogodbenih rokov in podobno.
Najdišča katerega obdobja najpogosteje opažate v zadnjih letih pri nas?
Z izkopavanji odkrivamo pravzaprav vsa naselitvena obdobja, vendar bi morda lahko izpostavili predvsem naselbinske ostaline iz pozne bronaste dobe.
Najdbe katerega obdobja pa bi bile arheologom in zgodovinarjem še posebej dobrodošle? Kateri čas je res potreben arheoloških raziskav?
Pri interpretaciji gradiva večkrat naletimo na težave pri interpretaciji prehodnih obdobij med posameznimi kulturnimi skupinami. V zadnjem času se odpira vrsta vprašanj o zgodnjem obdobju slovanske poselitve tako v smislu intenzivnosti poselitve kot tudi prepoznavnosti svojstev keramičnih ostalin.
Je pomen določenega najdišča odvisen od oddaljenosti datacije ali je lahko tudi vrsta predmetov tista, ki se je arheologi posebej razveselijo?
Vsako najdišče po svoje pomembno prispeva k poznavanju zgodovine prostora, prav gotovo pa kvalitetne najdbe lahko rešujejo problemska vprašanja in ustrezno interpretacijo.
Ste morda na kakšno najdbo v svoji karieri še posebej ponosni?
V moji dolgoletni karieri smo odkrili zanimiva najdišča in prav težko se je opredeliti za posamezno najdbo. Posebej bi izpostavila železnodobno grobnico iz Razvanja, vsakoletna izkopavanja poznoantične utrdbe na Pohorju, vile rustike v zaledju Maribora, zgodnjesrednjeveško cerkev na Legnu pri Slovenj Gradcu, večfazno naselje v Slivnici ...
Maja Kač
Odkritje arheološkega najdišča je pogojeno po eni strani s predhodnimi terenskimi pregledi, terensko topografijo, z odkritji ob gradbenih nadzorih, slučaju so prepuščene le naključne najdbe.
Število izkopavanj je v letih različno, saj je naš slovenski prostor izredno zanimiv za tovrstne posege.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje