Člani odbora DZ-ja za kulturo so na današnji redni seji z devetimi glasovi za in štirimi proti potrdili predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Hkrati so sprejeli vsa dopolnila koalicijskih poslanskih skupin, med njimi tudi uvrstitev Ježkove nagrade na seznam relevantnih nagrad. Seznam nagrad je bil sicer deležen več pomislekov.

Sorodna novica Vlada je potrdila predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

Nov zakon bo natančneje opredelil merila za priznanje in odmero izjemnih pokojnin
Predlog zakona je v uvodu predstavil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Kot že pred njim ministrica Asta Vrečko je tudi on poudaril, da je vlada predlog sprejela po več desetletjih neurejenega stanja na tem področju, in sicer kot zavezo ob začetku mandata, da bodo pripravili nov zakonodajni predlog. Pri snovanju predloga zakona so se deloma zgledovali po zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa, ki je v veljavi že nekaj let, nov zakon pa bo tudi natančneje opredelil merila za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, da bi se izognili tveganjem za neenako obravnavo.

Upravičenci do dodatka bodo po novem upravičenci do pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so obenem prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo ali nagrade Prešernovega sklada in so poleg nje prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad. Pri izračunu osnove za odmero dodatka se bo upoštevala razlika med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Sorodna novica Kolikšen bo po novem dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti?

Predstavnik DS-ja Školč seznam nagrad označil za pomanjkljiv
Po predstavitvi predloga zakona je kot predstavnik državnega sveta spregovoril Jožef Školč, ki je povedal, da v državnem svetu sicer podpirajo predlog, da pa se jim je ob njegovem branju odprlo več vprašanj. Školč med drugim pogreša seznam mednarodnih nagrad, ki ga v predlogu zakona sploh ni, obenem pa bi tudi v prilogi nacionalnih nagrad in priznanj pričakoval nagrade za vsa področja. Tako pa jih za določene panoge, denimo za fotografijo, animacijo, grafiko in določene glasbene zvrsti, kot so džez, rock in narodnozabavna glasba, ni.

Obenem se v DS-ju sprašujejo, kaj bo z do zdaj vloženimi prošnjami za izjemne pokojnine, skladno z veljavno zakonodajo, ki niso bile obravnavane. Sporno se jim zdi tudi merilo, da določena tuja nagrada ne bo upoštevana, če je bila dobljena na podlagi plačane kotizacije za udeležbo. Kot je poudaril, so v svetu najprestižnejše nagrade povezane s kotizacijami.

Iz opozicije prilogo seznam nagrad oklicali za diskriminatoren
Na vse omenjeno so se v razpravi sklicevali tudi poslanci iz koalicijskih vrst, ob čemer so bili v opozicijskih kritični zlasti do seznama nagrad in vprašanja nerešenih vlog. Tako je Andrej Hoivik (SDS) prilogo z nagradami in priznanji označil za "diskriminatorno prilogo", ki bo marsikateremu umetniku onemogočila, da bi sploh vložil vlogo za uveljavljenje pravice do dodatka k pokojnini. Tomaža Lisca (SDS) je zanimalo, koliko vlog je še nerešenih v predalih ministrstva.

Alma Intihar (Svoboda) je izrazila veselje, da se v zadnjih letih stvari na področju kulture urejajo in premikajo na bolje, predstavila pa je tudi koalicijski predlog, da se na seznam nagrad, ki se upoštevajo ob že dobljenih Prešernovih nagradah, doda tudi Ježkova nagrada. To pobudo je med drugim pozdravila tudi predsednica odbora Sara Žibrat, ki je spomnila, da ta nagrada spodbuja h kritični misli, ki bo po njenem mnenju vedno bolj potrebna na polju umetnosti.