Kot so z ministrstva sporočili ob potrditvi predloga, ta transparentno določa merila za dodeljevanje pravice in višino dodatka. S predlogom zakona na ministrstvu za kulturo tako po več desetletjih neurejenega stanja urejajo to področje.

Veljavni zakon je pomanjkljiv predvsem v tem, ker ne opredeljuje natančnih meril za priznanje in odmero izjemnih pokojnin, kar predstavlja tveganje za neenako obravnavo.

"Po več desetletjih netransparentnosti in zastajanja prošenj predlagateljev je bilo zato nujno, da se dodeljevanje dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ustrezno pravno uredi. Po novem bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam na ministrstvu za kulturo transparentni, jasno so določena merila ter pravila ravnanja, s tem pa zagotovljena zakonitost odločanja in enakopravna obravnava predlagateljev," je ob potrditvi novega zakona na vladi povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Upravičenci do dodatka bodo državljani in državljanke, ki so uživalci starostne ali invalidske pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in so obenem prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo ali so prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg nje prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.

Prejemniki odlikovanj in nagrad
Upravičenci do dodatka bodo tudi prejemniki odlikovanja na podlagi zakona o odlikovanjih RS, pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da je bilo to podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz priloge I ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.

Pri izračunu osnove za odmero dodatka se upošteva razlika med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Dodatek se lahko dodeli v polni ali polovični odmeri, odvisno od predlagateljevih posebnih zaslug za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali mednarodnem prostoru.

Predlog zakona določa tudi splošne pogoje za priznanje pravice do dodatka in postopek priznanja oziroma ukinitve pravice. Pri tem zakonski predlog sledi predvsem načelu zakonitosti, enakega obravnavanja in javnosti.

Zakon predvideva vzpostavitev javne evidence upravičencev do dodatka
Načeli transparentnosti in javnosti bo ministrstvo za kulturo spoštovalo tudi tako, da bo v skladu z novim zakonom vzpostavilo, vodilo in upravljalo enotno evidenco upravičencev do dodatka, ki bo, razen podatkov o stalnem prebivališču, rojstnih podatkov in enotnih matičnih številk občanov, upravičencev do dodatka, javna.