Svoje poglede na Maribor kot evropsko kulturno prestolnico je podal Mitja Čander, član nacionalnega sveta za kulturo. Sicer pa je svet na to tematiko 16. aprila že izpeljal sejo, takrat izjemoma v Mariboru.

Odbor je podprl sklepe nacionalnega sveta za kulturo, ki jih je ta sprejel na aprilski seji v Mariboru. Iz vsebine danes sprejetih sklepov je tudi razvidno, da odbor pričakuje okrepitev sodelovanja med vsemi, ki so odgovorni za uspešno izvedbo projekta - mestno občino Maribor, partnerskimi mesti in ministrstvom.

Poleg tega je odbor organizatorjem naložil, da pri organizaciji in izvedbi projekta upoštevajo trenutne finančne in ekonomske razmere ter posebno pozornost namenijo skrbni izbiri kvalitetnega programa, nato pa z dopolnilom, ki ga je predlagal podpredsednik odbora Aleksander Zorn, še pozval vlado, naj kljub omenjenim razmeram trdno podpira projekt, saj je ta izjemno pomemben za Slovenijo in njeno prepoznavnost v svetu.

Odbor je tudi pozval mestno občino Maribor s partnerskimi mesti ter vlado, naj do konca letošnjega leta pripravijo poročilo o aktivnostih v zvezi s projektom EPK 2012. Odbor bi o poročilu razpravljal na redni februarski seji.

Na aprilski seji v Mariboru v organizaciji nacionalnega sveta za kulturo so sodelovali tako predstavniki mestne občine Maribor kot ministrstva za kulturo, ki se zavedajo, da gre za nacionalni projekt, a za zdaj še niso dokončno uskladili finančnih načrtov.

Skoraj polovico da država, drugi del pa Maribor in partnerji
Predvideni skupni stroški projekta znašajo 200 milijonov evrov, od tega je vrednost programa ocenjena na 57 milijonov, naložbe v kulturno infrastrukturo pa na 143 milijonov evrov.

Mestna občina Maribor in partnerska mesta naj bi pri tem prispevala slabih 43 odstotkov, državni proračun in strukturni skladi dobrih 46 odstotkov, preostalo pa naj bi pridobili z lastnimi prihodki, neposrednimi evropskimi sredstvi, državnimi in evropskimi razpisi ter zasebnimi viri.

B. K.