V novembrski oddaji Platforma smo se sprehodili po prvi stalni razstavi KSEVT-a z naslovom 100 monumentalnih vplivov. Ta se navezuje na 100 skic, s katerimi je Herman Potočnik Noordung v svoji prelomni knjigi raketnega inženirstva Problem vožnje po vesolju leta 1928 ilustriral svoje zamisli o razvoju tehnologije za potovanje v vesolje in bivanje v njem. Razstava – da ne bi razkrili celotne skrivnosti KSEVT-a, se seveda ustavimo le na nekaterih točkah – predstavlja Potočnikovo življenje, tiste pionirje raketoslovja, ki so na Potočnika vplivali in pa vpliv Potočnikovih konceptov in spoznanj na tiste, ki so v desetletjih po njegovi smrti teorije raketnega inženirstva prevedli v prakso.

Spoznamo tudi ozadje gradnje KSEVT-a. Prvi preludij oziroma prva možnost za nastanek ustanove, katere poslanstvo je kulturalizacija vesolja oziroma sodelovanje znanstvenikov (naravoslovcev in humanistov) ter umetnikov pri raziskovanju možnosti za humano izrabo vesolja, najdemo že v Potočnikovih zapiskih. Potočnik je bil eden prvih, ki je opozoril na nevarnost militarizacije vesolja oziroma izkoriščanja raketne tehnologije za vojaške namene. To se je seveda uresničilo in tudi v ozadju hitrega razvoja raketne znanosti sredi 20. stoletja so bili seveda strateški argumenti.

Drugi preludij h KSEVT-u pa je delo Dragana Živadinova. Režiser, ki je sredi osemdesetih let jugoslovansko kulturno (gledališko) sceno pretresel s svojim ambicioznim retrogardističnim gledališčem (z vrhuncem v predstavi Krst pod Triglavom, izsek iz katere vidite tudi v oddaji), je najbolj zaslužen za to, da je Slovenija sploh izvedela, da je bil eden njenih rojakov eden ključnih pionirjev raketnega inženirstva. Od predstave Molitveni stroj Noordung do zavzemanja za spominsko središče Noordunga v Vitanju, 50-letne gledališke predstave, razvoja nove paradigme postgravitacijske umetnosti … do KSEVT-a. Referenca vseh teh projektov je (med drugim) Herman Potočnik Noordung.

Poleg Živadinova spoznamo v oddaji tudi druga ključna protagonista trenutnega programa KSEVT-a. Prvi je direktor KSEVT-a Miha Turšič, ki nam tudi pove, kako je iz 'klasičnega' industrijskega oblikovalca postal razvijalec postgravitacijske umetnosti. Druga pa je vizualna umetnica Dunja Zupančič, ki razvija predvsem morfologijo umetnosti v razmerah odsotnosti gravitacijske sile. V oddajo se 'oglasijo' tudi kozmonavt Jurij Malenčenko, ki je vse prisotne na otvoritvi KSEVT-a pozdravil kar z mednarodne vesoljske postaje, trojni doktor, kozmonavt in predsednik inštituta za zgodovino pri ruski akademiji znanosti Jurij Baturin, pa tudi Frederick Ira Ordway III., soustanovitelj NASE in svetovalec za raketno tehnologijo pri legendarnem Kubrickovem filmu 2001: Vesoljska odiseja. Prav Ordway je bil tisti, ki je Potočnikov koncept bivalnega kolesa predlagal kot osnovo za model vesoljske postaje, ki like v filmu ponese v globoko vesolje.

Spregovori pa celo sam Wernher von Braun, faustovski lik raketne tehnologije; v 'prvem življenju' je za Hitlerja razvijal smrtonosno orožje, balistične rakete V2, v 'drugem' pa je bil ključni inženirski motor ameriškega programa pošiljanja človeka na Luno. A tehnološko znanje ni zadostovalo; von Braun je moral v smotrnost svojega načrta prepričati tudi ljudi … celo skupaj z Waltom Disneyjem. Poglejte sami.

Polona Balantič