

Predsednik je ob podelitvi Kovačiča Peršina označil za moža dialoga in zagovornika svobodne misli, ki ni bil nikoli podvržen niti intelektualni prisili političnega režima niti ideološkim pritiskom strank. V obrazložitvi odlikovanja je zapisano, da ga leta 1945 rojeni Peršin Kovačič prejme za svobodoljubnost v publicističnem delu, s katerim je vztrajno, odločno in požrtvovalno odpiral intelektualna obzorja slovenskega duha.
Štiri leta prepovedi izhajanja Revije 2000
Kovačič Peršin je odlikovanje sprejel kot priznanje za več kot štiridesetletno delovanje Revije 2000 in gibanja, ki se je ves čas trudilo za spoštovanje različnosti, dialog in skupno demokratično življenje.
Revijo 2000 je Kovačič Peršin ustanovil leta 1969 in že kot študent teologije ter nato slavistike in primerjalne književnosti postal njen urednik. Revija 2000 je s kritično distanco motrila in vrednotila politiko, državo, Cerkev in katolicizem. Med letoma 1973 in 1977 zaradi kritičnosti do družbenih pojavov ni smela izhajati, njen urednik Kovačič Peršin pa v tem času ni mogel dobiti zaposlitve. Kljub skopi subvenciji in nerednemu izhajanju je revija v 40 letih objavila okrog 40 tisoč strani besedila, leta 1994 pa jo je odlikoval tudi predsednik republike s častnim znakom RS.
Človek kot največja vrednota
Že leta 1986 je Revija 2000 začela razpravo o slovenskem narodnem vprašanju in o prihodnosti Slovenije v krizi takratne Jugoslavije ter objavljala prispevke vidnih izobražencev in književnikov. Kovačič Peršin je ob podelitvi zlatega reda poudaril, da so pri delu izhajali iz osebnega etosa in prepričanja, da je človek vrednota, ki je nad vsemi ideologijami in kapitalom, zagovarjali pa socialno-krščansko držo in zvestobo narodu. Odlikovanje je po njegovih besedah obenem tudi priznanje slovenski kulturi in jeziku, temelju narodne samobitnosti.
Predsednik Türk je poleg zagovarjanja svobodne misli v času t. i. enoumja kot odlikovančevo vrlino izpostavil tudi sposobnost in eksemplaričnost dialoga. Ta se predsedniku zdi v današnjih časih še posebej pomemben, saj so po njegovih besedah zdaj dialogi prepolni izključevanj, neposlušanja ter nespoštovanja mnenj in stališč drugega. Türk je še dodal, da Slovenci premalo skrbimo za svobodo misli, zato je priznanje Kovačiču Peršinu zahvala za trud na tem področju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje