Mesta, ki do zdaj še ni bilo označeno na zemljevidih in popisano v zgodovinskih knjigah, so raziskovalci krstili za Chactún, Rdeči kamen ali Veliki kamen (Piedra Grande), poroča španska tiskovna agencija EFE.
22 hektarjev, ki so bili do zdaj slepa pega na arheološkem zemljevidu Mehike
Slabih 22 hektarjev veliko področje, ki je bilo pred 1.400 leti - med letoma 600 in 900 n. št. - vsaj po dimenzijah sodeč središče celotne regije, leži na jugovzhodu zvezne države Campeche in je eno izmed največjih majevskih najdišč v delu države, kjer majevskih zaselkov ne manjka (eden izmed njih, starodavno mesto Calakmul, je celo na seznamu Unescove svetovne dediščine).

"Gre za eno največjih najdišč v osrednjenižinski regiji, ki je po površini in velikosti zgradb primerljiva z Becanom, Nadzcaanom in El Palmar v Campecheju," je v izjavi za javnost zapisal Šprajc. Slovenski arheolog, ki sodeluje z mehiškim Narodnim inštitutom za antropologijo in zgodovino (INAH), je s pomočjo svoje zgodovine v Chactúnu identificiral tri komplekse. V okvirju teh treh kompleksov so arheologi našteli piramide, igrišča, kipe, trge in oltarje.

Skrivnostna "reciklaža"
Navdih za ime področja so arheologi našli na eni izmed stel: vanjo je bilo vrezano, da je "vladar K'inich B'ahlam Rdeči (ali Veliki) kamen pritrdil leta 751". Raziskovalci so opazili še en zanimiv fenomen: vse kaže, da so bili nekateri spomeniki pozneje (najverjetneje konec klasičnega ali na začetku poklasičnega obdobja) znova uporabljeni, kar je po besedah Octavia Esparze z univerze Universidad Autónoma de México nenavaden fenomen. "Naslednji uporabniki se najbrž niso zavedali pomena spomenikov; nekatere stele so bile postavljene na glavo; so pa najbrž razumeli, da so pomembni, in jih častili, saj smo pred nekaterimi našli keramične daritve."

Majevsko civilizacijo, ki je na območju Srednje Amerike vzniknila pred štirimi tisočletji, dosegla vrhunec v prvem tisočletju našega štetja in v naslednjih stoletjih zatonila, Ivan Šprajc, predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, v osrčju Jukatana raziskuje že poldrugo desetletje.

Na sled so najdbi prišli iz zraka
Starodavna metropola, o kateri bo več znanega v prihodnosti, je ena izmed 80 lokacij, ki jih je pomagal locirati projekt Arheološke prepoznave v JV Campecheju, ki poteka že od leta 1996; največ uspeha z lociranjem najdišč ima po zaslugi preučevanja fotografij iz zraka. Nekatera najdišča, denimo Uxul in Kraljevi zid, so arheologi že davno popisali (denimo Karl Ruppert v tridesetih letih 20. stoletja) - a Chactun je do zdaj ostal neraziskan.

Odpravo je finančno podprla ameriška neprofitna organizacija National Geographic Society, pa tudi avstrijsko podjetje Villas in slovenska akademska potovalna agencija Ars longa.

Če razumete špansko, lahko prisluhnete tudi spodnjemu posnetku.