Tretji program Radia Slovenija - program ARS je kulturna institucija s 45-letno tradicijo. V zadnjem času nekateri zaposleni opažajo poslabšanje položaja. Foto: RTV SLO
Tretji program Radia Slovenija - program ARS je kulturna institucija s 45-letno tradicijo. V zadnjem času nekateri zaposleni opažajo poslabšanje položaja. Foto: RTV SLO
Podpisani med drugim zahtevajo tudi spremembo trenutnega zakona o medijih, ki prepisuje 40 odstotkov predvajanja slovenske glasbe na dan, in predlagajo zmanjšanje na 20 odstotkov. Foto: RTV SLO
V leto 2008 je program ARS zakorakal s prenovljeno podobo. Na mesto kulturnega urednika je stopil Gregor Podlogar. Foto: RTV SLO

Ustvarjalci Tretjega programa Radia Slovenija - program ARS, ki menijo, da se je položaj programa v zadnjih letih poslabšal, so na težave opozorili v odprtem pismu.

V pismu je 31 podpisnikov poudarilo predvsem to, da bi bila nujna ponovna uvedba enotnega glasbenega programa ARS na ravni odgovornega uredništva. Tovrstna uvedba bi namreč po njihovem mnenju zagotovila enotno strokovno vodstvo, produkcijsko in programsko povezanost in boljše pogoje za spodbujanje slovenske glasbene produkcije ter aktivno spremljanje sodobnega glasbenega dogajanja doma in v mednarodnem prostoru.

Manj slovenske glasbe
Prav tako se podpisani zavzemajo za spremembo tistega dela zakona o medijih, ki zahteva enotno strokovno vodstvo, produkcijsko in programsko povezanost in boljše pogoje za spodbujanje slovenske glasbene produkcije ter aktivno spremljanje sodobnega glasbenega dogajanja doma in v mednarodnem prostoru. Podpisniki se tudi zavzemajo za spremembo zakona o medijih v tistem delu, ki zahteva dnevno predvajanje 40 odstotkov slovenske glasbe oziroma glasbene produkcije, in predlagajo znižanje deleža na 20 odstotkov ter spremembo formalne zahteve po predvajanju v zgolj priporočilo.

Poleg tega so še zapisali, da se je v času veljavnosti zdajšnjega zakona vodstvo Radia Slovenija večkrat odločilo za zaposlovanje vodstvenih delavcev, ne da bi pri tem upoštevalo mnenje kolektiva. Soglasje kolektiva pa je po mnenju podpisanih eno izmed jamstev za kakovostno in strokovno utemeljeno izbiro, zato predlagajo, da je soglasje zaposlenih ob imenovanju odgovornih urednikov, vršilcev dolžnosti odgovornih urednikov in urednikov uredništev zavezujoče.

Se bo zgodba izpred nekaj let ponovila?
Z zaskrbljenostjo spremljajo težnje po podreditvi vsebinskega in ustvarjalnega dela tržnim zakonitostim, kar se je, kot so zapisali, v zadnjem času pokazalo z zmanjšanjem vloge programskega sveta. Težava bi se rešila z okrepitvijo kompetenc programskega sveta in njegovih komisij, njihove odločitve in sklepi pa bi morali biti zavezujoči. Zavzemajo se tudi za progresivno kadrovsko politiko, saj, kot so zapisali, s programa odhajajo nadarjeni in specifično ter vrhunsko usposobljeni kadri.

Poleg tega pa tudi upajo, da se ob morebitnih spremembah zakona o RTV Slovenija ne bo ponovila zgodba izpred nekaj let, ko sta se za prevlado na RTV Slovenija spopadli dve politični opciji, zato pozivajo politiko, da poišče konsenzualne odgovore ter podpre tiste zakonske in statutarne rešitve, ki bodo nacionalki zagotovile uresničevanje njenega kulturnega poslanstva kontinuirano in brez pretresov ob vsakih volitvah.

C. R.