Leta 1916 v Kijevu v Ukrajini rojena Olga Lepešinska je kot balerina prvič nastopila, stara komaj deset let. Predstava, v kateri je bodoča zvezda pokazala svoj talent, je bila Hčerka snega, za katero je koreografijo v sedemdesetih letih 19. stoletja napisal veliki baletni mojster Marius Petipa. Na veliki sceni Bolšoj Teatra pa se je Lepešinska po študiju na šoli iste baletne hiše prvič predstavila v vlogi Rosine v baletu Seviljski brivec.
V službi sovjetske državeOlga Lepešinska je hitro postala ljubljenka domačega občinstva in leta 1941 je bila med prvimi dobitniki Stalinove nagrade. To pa nikakor ni bila edina vez med Lepešinsko in samodržcem; postala je najljubša diktatorjeva balerina in govorilo se je, da je bila tudi njegova ljubica. Sovjetski kulturniki so bili v času Stalinove oblasti pojmovani kot uslužbenci države v najožjem pomenu besede. Med tako imenovano veliko patriotsko vojno, to je v obdobju najhujših bitk med Tretjim rajhom in Sovjetsko zvezo, so tako ustanovili brigadno gledališče, ki je nastopalo v bližini frontnih linij in tako nudilo vsaj nekaj lepih trenutkov v vojno vihro zapletenim vojakom in prebivalcem 'vročih' ozemelj.
Oslepitev ob moževi smrti
Leta 1956 se je Olga Lepešinska poročila s sovjetskim generalom Aleksejem Antonovom, a sreče nista dolgo uživala. Leta 1962 je Antonov umrl, zaradi šoka pa je Olga začasno celo oslepela. Dolge mesece je bila odsotna z odra, ko pa je ponovno prišla v formo, je v Bolšoju niso več potrebovali. Zaposlitev je našla v berlinski Komični operi, kjer je v vlogi Premier Maître de ballet (gre za neke vrste trenerko baletnega ansambla) delovala še desetletje. V tej vlogi je kasneje delovala še v mnogo baletnih hišah po vsem svetu, po letu 1992 pa je bila med drugim tudi predsednica ruske zveze koreografov.
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje