Tritedenski festival se je začel z glasbenim ogrevanjem DJ-a Tita in etnokoncertom Kapobande. Pozne popoldneve in večere naslednjih dni bodo zapolnili tako že poznani umetniki kot novi obrazi, ki s svojo kakovostjo ponujajo že dolgo pričakovano drugačnost.
Med drugim bomo s skupino K'vali lahko prisluhnili gruzinskim večglasnim ljudskim pesmim, Prismojeni profesorji bluesa bodo prinesli večer energičnega bluesa, psihadeličnega rocka in ritmičnega funka, mladi vokalisti Martina Kocina, Jasmina Oršič, Myke Lowe in Bernard Zaman bodo večer obarvali v slogu džezovskih standardov, bluesa, swinga in bossa nove, Metod Banko in Teo Collori pa bosta s kitaro in glasom predstavila poezijo z albuma Pesem o morju. Ženski kvartet Gallina se posveča predvsem slovenski ljudski in umetni glasbi ter skladbam zlatega časa slovenske popevke. Kitarski duo Aritmija svojo fuzijo različnih slogov povečini naslanja na melodiko etnobalkanskega izročila. Večer Polone Kasal bo v spomin priklical tudi Tomaža Pengova, čigar skladbe je priredila na svojem prvencu Na cesti. Glasba zasedbe Jezdeci prostranih dimenzij se giblje med klasiko, džezom, bluesom in še čem, od instrumentalnih skladb do skladb z avtorsko poezijo. Solistični večer pripravlja saksofonist Boštjan Simon, z urbano popglasbo s primesmi soula pa bo skupina Neomi poslušalce vrnila v zavedanje, da se nahajajo sredi prestolnice.
Enega zadnjih velikih nemih filmov, melodramo Veter (The Wind) režiserja Victorja Sjöströma, bosta v živo spremljala Boštjan Narat na električni kitari in Lado Jakša na saksofonu in klaviaturah. Animatečani za ljubitelje animacije uredili izbor kratkih animiranih filmov, ki so navduševali občinstvo in kritike na zadnji ediciji festivala Animateka, spomnili pa se bomo še slovenske filmske klasike Vesna Františka Čapa.
Irena Tomažin se bo v svojem nastopu Okus tišine ... predstavila z aktualnim delom eksperimentiranja z glasom, s preigravanjem besedil avtorskih pesmi ter z nekaterimi ljudskimi pesmimi, Boštjan Gorenc - Pižama pa bo občinstvo skušal nasmejati s šalami in resnicami o pisateljih, Cankarju in še čem manj literarnem.
Dve dopoldanski nedelji bosta namenjeni otrokom z gledališčem Mimi Klap. Njihove lutkovne predstave, spravljene v starem kovčku, nastajajo ob večerih, ko Mimi in Tadej v temi ob svečah pišeta pesmi, bereta zgodbe in šivata lutke. Svojo iznajdljivost in domišljijo bodo dokazovali tudi improvizatorji Improvizacijskega gledališča Ljubljana (IGLU), enkrat z zgodbo Trije obrazi, drugič pa z improvizacijsko zgodbo s pomočjo občinstva.
Dva večera bosta namenjena pripovedovanju za odrasle. Katja Preša in Rok Kušlan bosta ob glasbeni spremljavi Gorana Završnika pripovedovala pravljice, obarvane s humorjem in ščepcem provokacije, glasbeno-pripovedovalska skupina Tri zdrave Marije in en oče naš pa bo predstavila slovenske ljudske pripovedne pesmi Nuna, Grajska gospa zakolje Marjetici sineka, Lenčica, Gregcova sestričica, makedonsko zgodbo Vampir ter škotsko Bela in rdeča vrtnica.
Manjkal ne bo niti sejem knjig, na katerem bo mogoče zamenjati že prebrane knjižne poslastice, festival pa bo končal kabaret Boštjana Gombača Patthy Diphusa, izpovedi porno dive, nastal iz zgodb Pedra Almodóvarja, ki jih je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja objavljal v madridskem časopisu La Luna. Gre za drzne zgodbe z roba urbanega življenja, ki poveličujejo vse, kar je človeško: seks, nasilje, ljubezen, romantiko in želje. Kabaret sestavlja niz duhovitih, bizarnih in provokativnih songov iz življenja porno dive v duhu nemških kabaretov iz 30. let 20. stoletja.
Razkriti biser sredi arhitekturne školjke
Dogajanje bo odkrilo tudi za zdaj še skrit vrt, Plečnikov atrij, "biser, skrit v arhitekturni školjki" Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kot so zapisali organizatorji poletnega festivala, je prostor kar nekakšna "Ljubljana v malem", ki jo zaradi svojega stvaritelja označuje posebna arhitekturno vrednost, zaradi objema nacionalne knjižnice, ki hrani največje literarne zaklade, intelektualna nota, zaradi zelenja pa tudi sproščen ambient.