Reševanje kölnskega arhiva je postalo mednarodna akcija, saj prihajajo na pomoč arhivarji z vsega sveta. Foto: Reuters
Reševanje kölnskega arhiva je postalo mednarodna akcija, saj prihajajo na pomoč arhivarji z vsega sveta. Foto: Reuters

To je za časopis Die Welt sporočil vodja arhiva Ulrich Fischer, ki je pa je vendar opozoril, da položaj nikakor ni rožnat, čeprav tudi ni tako tragičen, kot bi lahko bil: "Nekateri rokopisi so raztrgani, pogosto manjkajo platnice." Da je reševalcem uspelo odkriti tolikšen del srednjeveške zbirke in da je po vsej verjetnosti nesrečo prestalo tudi vsaj 90 odstotkov listin, ki so bile shranjene v kleteh, je posebej razveseljivo tudi zato, ker je ravno srednjeveški kölnski arhiv izreden zgodovinski zaklad.

Ustava mesta Köln in Nobelova nagrada Heinricha Bölla
Med najdenimi je med drugim tudi neke vrste ustava mesta Köln iz leta 1396, ki je veljala kar 400 let. Posebno dragoceni zgodovinski dokumenti pa so tudi protokoli sej kölnskega mestnega sveta, ki ponujajo dober vpogled v več stoletij kölnske mestne politike. Pred nesrečo se je tako lahko človek postavil pred steno in s pogledom zajel zgodovino mestne politike od 14. stoletja do francoske okupacije Porenja okoli leta 1800; na policah ob tej steni, z mislijo, na katero Fischer pravi: "Še zmeraj me tlači mora: Pred seboj vidim steno in si mislim: Kaj manjka?", so bili namreč razvrščeni vsi omenjeni protokoli.

Čeprav se vsi zavedajo, da arhivsko gradivo nikoli ne bo popolno in da bo tudi najdeno gradivo vedno nosilo sledi katastrofe, ki se je zgodila 3. marca, se sodelavci arhiva skoraj vsak dan razveselijo kakšnega majhnega čudeža. Tako so pred nekaj dnevi izpod ruševin izvlekli listino, na kateri je zapisano, da Nobelovo nagrado za literaturo prejme znameniti Kölnčan in 'vest' povojne Zahodne Nemčije Heinrich Böll.

P. B.