Kulturni center Kosovelov dom, ki praznuje 20 let, je mesto v malem, mesto, ki ima svoj trg, park, ki ponuja najrazličnejše kulturne dogodke, ob tem pa ponuja poslovne, trgovske in turistične storitve ter ima danes štiri prireditvene prostore, svojo televizijo, zvočno snemalnico, delavnico za vzdrževanje in dva galerijska prostora. Poletni amfiteater, ki sprejme do 1000 obiskovalcev, je vsestransko uporaben, predvsem pa v njem zaživijo dogodki, prirejeni za odprto prizorišče. Foto: www.kosovelovdom.si
Kulturni center Kosovelov dom, ki praznuje 20 let, je mesto v malem, mesto, ki ima svoj trg, park, ki ponuja najrazličnejše kulturne dogodke, ob tem pa ponuja poslovne, trgovske in turistične storitve ter ima danes štiri prireditvene prostore, svojo televizijo, zvočno snemalnico, delavnico za vzdrževanje in dva galerijska prostora. Poletni amfiteater, ki sprejme do 1000 obiskovalcev, je vsestransko uporaben, predvsem pa v njem zaživijo dogodki, prirejeni za odprto prizorišče. Foto: www.kosovelovdom.si
Danes Kosovelov dom omogoča prireditve v veliki dvorani s 450 sedeži, ki ob velikem odru, izredni akustiki in sodobni tehnologiji daje udobje in omogoča izjemno sprejemanje vsakršnih dogodkov (gledaliških predstav, koncertov, filmskih predstav ...). Foto: www.kosovelovdom.si

Okrogli jubilej so v Kosovelovem domu proslavili s slovesnostjo, na kateri je obiskovalce nagovoril direktor ljubljanskega Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Sledil je slavnostni koncertu saksofonista Tomaža Nedoha s skupino in pevko Martina Feri. Gosta koncerta sta bila pevka Martina Furlan, ki je zapela pesem Veter na besedilo pesnika Srečka Kosovela, po katerem se dom imenuje. Pesem je bila uglasbena prav za slavnostni koncert, gostje pa so bili tudi člani moškega pevskega zbora Kulturnega društva Tabor Lokev.

V galeriji Kosovelovega doma so tudi odprli razstavo fotografij z naslovom Trenutki ujete kulture Bogdana Macarola, ki skozi fotografijo predstavlja številne kulturne dogodke v Kosovelovem domu. Na razstavi se avtor predstavlja z osebnim izborom ujetih podob, ki obsegajo več vrst umetniškega izražanja, od glasbe in plesa do igre.

Izjemni pomen centra v središču Sežane
Kosovelov dom Sežana, ki se je najprej imenoval Kulturni dom Srečka Kosovela in nato Kulturni center Srečka Kosovela, so začeli graditi leta 1979 po zasnovi in projektih skupine Kras, v kateri so bili zbrani arhitekti Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar, Marko Dekleva, Egon Vatovec in Mladen Marčina. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima v razvoju regije središče kulture na Krasu in v Brkinih, je bila izbrana tudi umestitev v samo središče Sežane. Kulturni dom Srečka Kosovela je bil odprt leta 1991, čeprav še ni bil dokončan. Leta 2009 je bila dokončana in opremljena še zadnja, srednja dvorana. Ta multifunkcijski prostor deluje kot TV-studio, koncertni prostor, plesni ali gledališki oder.

Prvi direktor doma je bil Marjan Suša, ki je dom vodil od odprtja 1991 do 1996. Za njim je dom prevzel Aleksander Peršolja kot vršilec dolžnosti direktorja do leta 2001, ko je krmilo prevzel Gojmir Lešnjak - Gojc. Sedanje delovanje Kosovelovega doma Sežana obsega sedem abonmajev, gledaliških in glasbenih, kinopredstave in razstave. Pripravili so tudi nekaj lastnih produkcij in koprodukcij, med katerimi je v zadnjem času odmevna predstava Kako smo ljubili tovariša Tita.