Novela je bila sprejeta s 50 glasovi za in 29 proti. NSi je sicer vložil dopolnilo, da se črta omenjeni prenos, a to ni bilo sprejeto.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan je ob obravnavi novele zakona ponovil, kar je povedal že na odboru za kulturo, in sicer da se organizacija kulturne proslave ob Prešernovem prazniku s prenosom na koordinacijski odbor za državne proslave dviga na višjo raven. Po njegovih besedah ima koordinacijski odbor, ki organizira tudi vse druge državne proslave, boljše organizacijsko znanje in produkcijske zmogljivosti od Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada. Poudaril je, da bo s tem kulturna prireditev postala enakovredna drugim proslavam.
Rusjan je izpostavil še na odboru sprejeto koalicijsko dopolnilo k noveli zakona, ki določa slavnostnega govornika na proslavi – ta je lahko bodisi predsednik Upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada ali pa eden od članov odbora.
Med poslanci se je vnela burna razprava
Poročilo DZ-jevega odbora za kulturo kot matičnega delovnega telesa je predstavila njegova predsednica Sara Žibrat (Svoboda), sledila je predstavitev stališč poslanskih skupin, med katero se je med poslanci vnela burna razprava, ki jo je Nataša Sukič (Levica) označila za žolčno.
NSi-jevi poslanci so predstavili nestrinjanje z novelo in svoje dopolnilo, ki črta omenjen prenos organizacije proslave, saj po njihovem novela prinaša politizacijo, kazen in zastraševalni moment vladajočih. Janez Cigler Kralj je dejal, da "novela zakona korenini v dogodkih izpred 23 let, ko je Svetlana Makarovič zavrnila nagrado Prešernovega sklada". Po njegovem mnenju ji nagrado zdaj vračajo po vseh pretečenih rokih.
Predsednik UO-ja Prešernovega sklada Jožef Muhovič je že na nujni seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ opozoril na spornost denarnega nakazila Svetlani Makarovič, ki ga je v znesku več kot 8000 evrov odobrila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Cigler Kralj zato novelo zakona razume kot neposredno maščevanje Muhoviču in zastraševanje nadaljnjih odborov. V tem letu se namreč zdajšnjemu odboru izteče mandat.
Po mnenju Alenke Jeraj (SDS) vzrok za predlagano novelo tiči v "lanskoletni aferi", ko sta Prešernove nagrajence po njenih besedah "zasenčili Svetlana Makarovič in ministrica Asta Vrečko". Dodala je, da po njenem nejasnosti glede organizacije proslave med ministrstvom za kulturo in UO-jem ne obstajajo, čeprav jih izpostavljajo predlagatelji novele. Meni tudi, da je prav tako sporen prenos organizacije proslave na vladni koordinacijski odbor. Poslanka je ob tem spomnila na negativno mnenje Državnega sveta (DS) o noveli, ki ga je na odboru za kulturo predstavil nekdanji minister za kulturo Jožef Školč, saj je opozoril na skušnjavo vsaki vladajoči koaliciji, da se bo vmešala v proslavo.
Za razliko od opozicijskih poslancev, predstavniki koalicijskih strank v noveli vidijo le tehnično spremembo. Jonas Žnidaršič (SD) meni, da prenos organizacije na koordinacijski odbor, ki ima vse znanje in produkcijske zmožnosti za profesionalno organizacijo, ni sporen. Po mnenju Tatjane Greif (Levica) pa novela odpravlja anomalijo, da dotične proslave doslej ni organiziral koordinacijski odbor.
Novela ne razrešuje vprašanj vnovične podelitve in morebitnega odvzema nagrade
Opozicijski poslanci noveli med drugim očitajo, da ne razrešuje dvojice vprašanj, ki sta se odprli lani – vnovična podelitev nagrade in morebitni odvzem. Andrej Hoivik (SDS) je ob tem navedel poročanje medijev, da naj bi ministrica za kulturo lani razmišljala o odvzemu Prešernove nagrade Marku Rupniku. A je državni sekretar Rusjan dejal, da je ministrica poudarila, da bi primeru, če bi mu hoteli odvzeti nagrado, morali spremeniti zakon. A po sekretarjevih besedah na ministrstvu za kulturo ne podpirajo odvzema nagrade.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje