Čeprav je Times Square na Manhattnu verjetno eden najbolj nasičenih urbanih prostorov, kjer naše čute bombardirajo (med drugim) oglaševalci vsega mogočega, se tu tudi oglasi za hip umaknejo umetniškim vizijam. V projektu, poimenovan Polnočni trenutek, vse oglasne površine postanejo sinhronizirana digitalna umetniška galerija, čeprav le za kratek čas.
Ko se oglasni panoji spremenijo v digitalno galerijo
Polnočni trenutek organizira in podpira Oglaševalska koalicija Times Square v sodelovanju z javnim umetniškim programom Times Square Arts. Prvič so kreativni in umetniški program sočasno na vseh elektronskih oglaševalskih panojih in časopisnih kioskih zagnali maja 2012. Tu so že predstavili dela Andyja Warhola, Björk in Yoko Ono, januarja 2016 bo oglasne površine zasedlo videodelo Laurie Anderson. Za to priložnost je adaptirala izsek njenega za oskarja nominiranega dokumentarnega filma Heart of a Dog (Srce psa) in ustvarila novo glasbeno spremljavo.
Poetični vizualni esej Laurie Anderson
Heart of a Dog je poetični vizualni esej, zbirka zgodb o življenju in smrti, času, ljubezni, psih, družini, minevanju, spominih, nadzoru, je sanjsko potovanje v življenje po smrti, za katerega se je Andersonova navdihovala tudi iz Tibetanske knjige mrtvih. Na Times Squaru bo vsak dan prikazan triminutni adaptiran izsek, od 11.57 do polnoči, in sicer del iz osrednjega filmskega prizora, ki opisuje prehod energije in zavesti v času smrti.
Videoizsek so opisali kot vizualno pesem in divji kolaž podob, ki skače od pasje perspektive, pogleda skozi nadzorno kamero do lebdečih podob sanj in spominov. K videu je Andersonova ustvarila tudi glasbeno spremljavo, ki bo na voljo za poslušanje tudi pozneje, a kombinacija videa in glasbe prinaša posebno "vizualno in čutno raziskovanje", napovedujejo izkušnjo organizatorji.
Sherry Dobbin, direktorica organizacije Times Square Arts, je video Laurie Anderson opisala kot haiku. Morda nenavadna misel, a Andersonova je k temu dodala, da jo tudi vsak oglas na trgu spominja na haiku. "So zamrznjene podobe, ki ne prispevajo k skupni pripovedi." In če je Times Square le pred nekaj dnevi združil množico ljudi, ki se vsako leto zgrinja na ta trg v glasnem praznovanju vstopa v novo leto, bodo januarske nočne minute ljudi združile in povezale v intimnejši in senzibilnejši izkušnji.
Koncert za pse
V ponedeljek, 4. januarja, pa bo triminutno filmsko delo pospremil še polurni Koncert za pse. Morda se sliši nenavadno, a tega Andersonova ne bo izvedla prvič. Koncert Glasba za pse je že izvedla junija 2010 pred operno hišo v Sydneyju, kjer so glasbo iz zvočnikov predvajali na nizkih, do psov prijaznih frekvencah. Po koncu koncerta so psi začeli lajati in ta pasji "aplavz" je trajal kar nekaj minut, kar je umetnica opisala kot enega najlepših trenutkov v njenem življenju. Podobno si obeta tudi v New Yorku. Psi in njihovi lastniki so na Times Square povabljeni k poslušanju na glasbe, ljudem bodo na voljo brezžične slušalke, mimoidoči oziroma vsi brez slušalk pa glasbe zaradi nizkih frekvenc ne bodo slišali.
"Ljubim Times Square. To so sanje. Želje, hitrost, eksplozija barv, vzorcev in energije. Kako je čudovito tako začeti novo leto! Krogla pade in 'Srce psa' zavzame vse te masivne zaslone za tri minute. Kdo bi si lahko predstavljal, da bodo preproste sanje mojega psa povečane tu?" je ob priložnosti vzhičena povedala Laurie Anderson. Njen terier Lolabelle, ki je tudi osrednji lik dokumentarnega filma Srce psa, je od koncerta v Avstraliji že umrl, prav tako pa tudi Lou Reed, njen mož, ki mu je posvetila film.